V Katoliški in drugih krščanskih Cerkvah danes obhajamo Dan molitve za skrb stvarstva. Ekumenski patriarh Bartolomej I. v sporočilu ob tej priložnosti opozarja, da uničena biotska raznovrstnost in podnebno ravnovesje, ki je na robu propada, zahtevata skupno delovanje vseh posameznikov in vlad. Gospodarski razvoj namreč ne sme ostati nočna mora za okoljevarstvo.

Kategorični imperativ

Bartolomej I. v središče postavlja temeljno vprašanje in poziva k premisleku: »Koliko časa bo narava še lahko prenašala nerodovitne razprave in posvete ter nadaljnje odlaganje dejanj, ki so odločilna za njeno zaščito?«

Po patriarhovem prepričanju gre za vprašanje, ki se mu ne moremo več izogibati, kajti izhaja iz stvarne slike: »Splošno prepričanje je, da je naravno okolje v našem času ogroženo kot še nikoli prej v zgodovini človeštva.« Resnost grožnje je vidna v dejstvu, da v igri ni več samo kakovost življenja, temveč »ohranitev življenja na našem planetu«. Priče smo »uničevanju naravnega okolja, biotske raznovrstnosti, rastlinstva in živalstva, onesnaževanju vodnih virov in ozračja, postopnemu propadu podnebnega ravnovesja« in drugim skrajnostim. Gre za razmere, ki kažejo, kako »celovitost narave« pomeni »kategorični imperativ za sodobno človeštvo, katerega pomembnost pa ni razumljena na vseh ravneh«.

Utvare o samoobnovitveni naravi

Medtem ko na ravni posameznika, skupin in organizacij izstopata »visoka okoljska občutljivost in odgovornost«, pa tega ni opaziti, če pogledamo na upravljanje z javnimi zadevami, zatrjuje patriarh Bartolomej I. »Države in gospodarstveniki zaradi geopolitičnih ambicij in gospodarske avtonomije niso zmožni sprejeti pravilnih odločitev v zvezi z zaščito stvarstva, temveč gojijo utvare, da se naravno okolje zmore samoobnavljati.«

Nočna mora okoljevarstva

Kriza, ki jo je povzročila koronavirusna bolezen 19, pa razkriva posledice človeške dejavnosti na stvarstvo, kar je bilo jasno videti z velikim zmanjšanjem onesnaženosti v obdobju zaprtja vseh dejavnosti. Ekumenski patriarh dodaja: če imajo torej današnja industrija, prevozi, gospodarski sistem, ki temelji na čim večjem dobičku, negativen vpliv na okoljsko ravnovesje, pomeni sprememba smeri proti okoljskemu gospodarstvu nujno potrebo. »Resnični napredek ne obstaja, če temelji na uničevanju naravnega okolja,« poudarja Bartolomej I. »Nedoumljivo je, da se sprejemajo gospodarske odločitve, ne da bi upoštevali tudi njihove okoljske posledice. Gospodarski razvoj ne more ostati nočna mora za okoljevarstvo.«

Cerkev kot izvajanje okoljevarstva

Ob koncu sporočila Bartolomej I. izpostavi veliko prizadevanje pravoslavnega patriarhata na področju okoljskih tematik, predvsem pa potrebo po sodelovanju na splošno. »Navsezadnje, samo življenje Cerkve je izvajanje okoljevarstva. Zakramenti Cerkve, vse njeno bogoslužno življenje, askeza in skupnostno življenje, vsakodnevno življenje vernikov izražajo in proizvajajo največje spoštovanje do stvarstva,« svoje sporočilo ob Dnevu molitve za skrb stvarstva sklene ekumenski patriarh.