Zveza zgodovinskih društev Slovenije izdaja znanstveno revijo Kronika, ki prinaša zelo pestre prispevke o slovenski krajevni zgodovini.



Metoda Kemperl je osvetlila baročno župnišče v Veliki Nedelji.


Nova spoznanja o življenju in delu Jurija Humarja

V 1. številki revije Kronika (2020) je objavljenih devet prispevkov.

Martin Bele je raziskal viltuško vejo gospodov Mariborskih pred letom 1311.

Patrizia Farinelli piše o Gaetanu Cattaneu in Giovanniju Scopoliju, ki sta bila v Ljubljani april 1812 prevzeta od Zoisovega znanja in prijaznosti.

Damir Globočnik prikazuje Prešernovo slovesnost v Vrbi 15. septembra 1872.

Marija Čipić Rehar je objavila nova spoznanja o življenju in delu Jurija Humarja, duhovnika na Primskovem.


Poslikava na stropu župnišča v Veliki Nedelji. Fotografije: Ivo Žajdela


Simona Kermavnar je predstavila vodnjak v parku Term Šmarješke Toplice.

Renata Komić Marn je raziskala zbirateljstvo in umetnostni trg v Ljubljani med obema vojnama na primeru razprodaje Strahlove zbirke (Stara Loka).

Mateja Ratej piše o vranglovcih kot jugoslovanskih graničarjih na Kozjaku v dvajsetih letih 20. stoletja (primer Simeona Britvina).

Aneja Rože je prikazala franciscejski kataster kot vir za preučevanje zgodovine vodne infrastrukture in preskrbovanja z vodo (davčni okraj Sežana).

Rok Poles je pod naslovom Od srčastega ščita do srčastih kamnov napisal prispevek k poznavanju šoštanjskega grba.

Prikaz baročnega župnišča v Veliki Nedelji

V 2. številki revije Kronika (2020) je objavljenih deset prispevkov.

Metoda Kemperl je osvetlila baročno župnišče v Veliki Nedelji po načrtih Jožefa Hofferja za prezidavo.

Patrizia Farinelli pod naslovom Od Danteja do Casanove piše o italijanskih knjigah v Zoisovi knjižnici.

Tanja Gomiršek je prikazala oljkarstvo v Goriških brdih od novega veka do pozebe leta 1929.

Miha Šimac je pod naslovom Iz življenja pozabljenega mecena prikazal oporoko Venclja Arka (1826–1901).


Notranjost župnišča v Veliki Nedelji, dvorana Elizabetine hiše.


Robert Devetak je raziskal začetke in razvoj telefona na Goriškem in Gradiškem do prve svetovne vojne.

Marija Mojca Peternel je šla po sledi planinskih vodnikov po slovenskem gorskem svetu od druge polovice 19. stoletja do prve svetovne vojne.

Tina Potočnik in Tanja Simonič Korošak pišeta o arkadah na ljubljanskem Navju, monumentalni pokopališki arhitekturi 19. stoletja in Plečnikovi predelavi.

Jelka Piškurić je prikazala začetke zapora na ižanskem gradu (1946–1956).

Barbara Vodopivec je osvetlila zakonodajni in institucionalni okvir transferjev predmetov kulturne dediščine v povojni Jugoslaviji.

Andrejka Ščukovt in Katja Kosič pišeta o vasi Slapnik v Goriških brdih.