V novi tiskani številki Družine smo se ob praznovanju stoletnice ustanovitve Narodne galerije - jubilej sovpada z evropskim letom kulturne dediščine 2018 - pogovarjali z direktorico dr. Barbaro Jaki, ki v Narodni galeriji dela že od leta 1987, zadnjih dvanajst let pa je direktorica. Vprašali smo jo, kakšno mesto ima osrednja nacionalna ustanova za starejšo umetnost v Sloveniji, kakšen delež bogate stalne zbirke iz 800-letnega ustvarjanja na naših tleh je sakralni, kako bodo praznovali stoletnico in kako bodo jubilej povezali z evropskim letom kulturne dediščine. V pogovoru je napovedala tudi dve veliki razstavi ob praznovanju jubileja: že konec marca bodo v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (tudi ob njihovi 80-letnici) odprli razstavo likovnih del ustvarjalcev, ki so tudi akademiki, junija pa odpirajo osrednjo jubilejno razstavo del Ivane Kobilca.

Direktorica Narodna galerije dr. Barbara Jaki

Sto let za nacionalno ustanovo, predvsem v primerjavi z drugimi evropskimi narodi, ni ravno »častitljivo visoka« obletnica … Pa vendar: kaj pomeni sto let načrtnega zbiranja umetnin?

Stoletnica je za naše razmere lepa doba, starejša sorodna ustanova je le Narodni muzej, včasih imenovan Deželni muzej Rudolfinum, ustanovljen še v stari Avstro-Ogrski. Narodna galerija pa je nastala iz slovenstva, zrasla je iz pobude zavednih Slovencev, orientiranih v slovanski svet. Ni nastala kot cesarska ne kot plemiška ustanova, ampak na pobudo meščanstva, tik pred koncem prve svetovne vojne, septembra 1918. Pobude so bile seveda že mnogo prej, takrat so jih zavedni meščani, soustvarjalci kulturnega življenja tistega časa, udejanjili in ustanovili društvo. Začeli so načrtno zbirati stare umetnine, zamisel je bila »zbrati čim več umetnin slovenskega genija«.

Kakšno vsebino zajema zbirka Narodne galerije danes?

Zbirka iz leta 1933 je bila osnova za vse poznejše zbirke do zadnje, ki smo jo postavili po prenovi Narodnega doma. Že takrat je bilo vodilo, da se javnosti pokaže razvoj likovne umetnosti na slovenskih tleh: od visokega srednjega veka do 20. stoletja. Po drugi svetovni vojni, ko je bila ustanovljena Moderna galerija, je velik del fonda, ustvarjenega v 20. stoletju, prešel k »sosedom čez cesto«. Nekako je obveljala razdelitev: impresionizem še v Narodni galeriji, ekspresionizem že v Moderni. S pridobitvijo novih prostorov leta 1993 je bila postavljena tudi stalna »evropska zbirka«. Ta se je sčasoma izkazala za nefunkcionalno, saj so se evropski mojstri pojavljali tudi na osnovni razstavi. Dela evropskih mojstrov so namreč nastajala tudi na naših tleh in sobivala z umetninami naših mojstrov. Po zadnji redakciji pred dvema letoma so del velike stalne zbirke: na dobrih tri tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin je več kot 600 eksponatov, časovno pa segajo od leta 1200 do druge polovice 20. stoletja.

Praznovanje stoletnice ste močno prepletli tudi z evropskim letom kulturne dediščine. Srečno naključje?

(nasmeh) Takih je bilo v sto letih Narodne galerije že kar nekaj. Radi bi pokazali, da smo del Evrope in da je naša kulturna dediščina pomemben sestavni del evropskega prostora. Povezali smo se s predstavništvom Evropske komisije v Ljubljani in za vsako prvo nedeljo v mesecu pripravili celodnevni program. Vsak mesec postavimo v fokus eno od evropskih držav in predstavimo, privlačno za vse generacije, njihove umetnostne znamenitosti, kulturne značilnosti. Našo dediščino predstavljamo tudi v sorodnih ustanovah po vsej državi: v tem času imamo razstavo v Novem mestu, prav v teh dneh pa smo se s prvim nizom naših najboljših umetnin predstavili v arboretumu Volčji potok – izbrali smo skupno temo lepota cvetja in lepota ženske na naših umetninah, predstavljamo jih na plakatih s kratkimi razlagami.

Kako se je v sto letih ustvarjal fond Narodne galerije? Katera so bila prelomna obdobja in razstave za ustanovo? Kakšno vlogo pri nastajanju zbirke ima Cerkev in kolikšen delež je sakralni? Pri katerih umetninah se ustavi vsak obiskovalec Narodne galerije in zakaj sta umetnini Kofetarica in Cvetje tako privlačni ... pa v tiskani izdaji Družine.