Občina Trebnje je v petek, 26. junija, v Trebnjem pripravila osrednjo prireditev Baragovih dnevov. Najprej je bila v župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja maša, ki jo je daroval stiški opat p. Maksimilijan File.

Tone Rode, župan Alojzij Kastelic, pianistka Manca Kranjc Trček, mezzosopranistka Bernarda Fink, stiški opat p. Maksimilijan File, župnik Jože Pibernik.

Sledila je slavnostna akademija, v katerem so sodelovali direktor Založbe Družina Tone Rode, mezzosopranistka Bernarda Fink in pianistka Manca Kranjc Trček.

Župana Alojzij Kastelic se je zahvalil vsem, ki skrbijo za negovanje spomina na velika rojaka Friderika Ireneja Baraga in nadškofa Alojzija Šuštarja. Tudi sodelovanje med občino in župnijo je zgledno.

Preteklost preučujemo zato, da napak ne ponavljamo

Slavnostni govornik Tone Rode je potegnil vrsto vzporednic z Barago, njegovim delovanjem in današnjim časom. Vprašal je kolikokrat je bila naša zemlja mačeha, ki je odganjala od sebe svoje najbolj talentirane in sposobne ljudi? Kolikokrat se še danes v politiki, v kulturi, v gospodarstvu in tudi v Cerkvi vedemo tako, kot so se do Baraga in Slomška takratni janzenisti in jožefinisti?


Pozdravni nagovor župnika Jožeta Pibernika

Kaj vse bi Baraga storil med nami s svojim pristnim krščanskim veseljem in zvestobo katoliški duhovni tradiciji! Kako bi, ob Slomškovem, tudi v Baragovem duhu šele zaživela slovenska Cerkev in družba tistega časa, če bi se takrat otresla negativnega vpliva janzenizma in jožefinizma?

Koliko je še med nami janzenistično prepričanje, da Bog milost daje samo izbrancem, drugi pa so prepuščeni sami sebi in niso cilj našega dela in oznanjevanja?

Odgovoril je, da kaj vse bi lahko bilo, če bi bilo ... ne vemo. A velja to vzeti kot nauk za prihodnost. Preteklost preučujemo zato, da napak ne ponavljamo.

Vseskozi bil povezan z usodo svoje dežele in ljudi

Spomnil je, da Friderik Baraga, kljub odhodu v Severno Ameriko, ni odpisal in pozabil svojega doma in rodu. O njegovi povezanosti s svojim narodom in krajem ter o njegovi izjemni ustvarjalnosti največ pove dejstvo, da je tudi v času, ko je delal med Indijanci v Severni Ameriki, skrbel za to, da so pri nas v slovenščini izhajale njegove knjige.


Pridiga stiškega opata p. Maksimilijana Fileja

Alojz Rebula v knjigi Duh velikih jezer piše, da je Baragov molitvenik Dušna paša, dolgo veljal za največjo slovensko knjižno uspešnico, saj je izšel v več izdajah s skupno naklado neverjetnih 115 tisoč izvodov, iz katerih so molile cele generacije Slovencev.

V tem smislu je prav poseben fenomen, saj se v domače kraje ni vračal samo zato, da bi pridobival sredstva za delo v misijonih, temveč je vseskozi bil povezan z usodo svoje dežele in ljudi.

Ne zgledujemo se po totalitarističnih demiurgih

Govornik je opozoril, da je v času, ko se tako v Severni Ameriki kot pri nas spet razrašča kultura pavšalnega obtoževanja, rušenja, revolta in anarhije, brezciljnega spreminjanja s silo, nujno, da se ne zgledujemo po totalitarističnih demiurgih s težnjami po nasilnem preoblikovanju človeštva, temveč po osebnostih, kot je bil Baraga, ki ta svet želijo braniti, obvarovati ter mu pomagati rasti iz sebe.


Govorec Tone Rode

Filozofinja Chantal Delsol take ljudi imenuje vrtnarji, ker so občudovalci sveta, ker ponižno negujejo, gojijo in razvijajo vse, kar je v njem dobrega. To so ljudje, ki imajo takšno držo, kot jo naposled sprejema tudi Vaclav Havel: »Hotel sem, da bi zgodovina pohitela, kot bi rastlino vlekel za njen vrh, da bi hitreje rasla. A rastline ne moreš prevarati. Lahko jo le ponižno in ljubeče zalivaš.«

Dobro se širi, počasi, v malih odmerkih, od človeka do človeka

Tone Rode je spomnil, da izjemni ljudje, kot je Baraga, niso nastali osamljeno, temveč so členi v verigi odnosov, izšli so iz skupnosti. »Saj poznate afriški pregovor, da je za vzgojo enega otroka potrebna cela vas. Zato nas Baragov zgled tudi spodbuja k temu, da gojimo skupnostno življenje in, kljub različnosti, povezanost v bistvenem.

Verjemimo, da se dobro širi, počasi, v malih odmerkih, od človeka do človeka, v okviru družine, civilne družbe, skupnosti in občestev, kot komaj prepoznavno seme, ki pa ob svojem času zagotovo obrodi neslutene bogate sadove za nas in vse človeštvo.«

Po akademiji je na ploščadi pred cerkvijo sledilo druženje.

Govor Toneta Rodeta je v celoti v priponki.


Trebnje, Baragov dan, govor Tone Rode, 26. 6. 2020.doc

Foto: Ivo Žajdela