Sociolog religije Igor Bahovec si želi, da bi na vatikanski sinodi o družini v ospredje prišle teme, ki niso tako medijsko izpostavljene, so pa vseeno zelo pomembne. Gre za teme, kot so posredovanje izkustva lepote ter smisla zakona in družine naslednjim generacijam, dopolnjevanje moškega in ženske ter pomen usmiljenja do vseh ljudi.

Bahovcu, sicer profesorju na teološki fakulteti, se zdi posredovanje izkustva lepote zakona na mlajše generacije izredno pomembno, saj gre "za veliko vprašanje, ki je neodgovorjeno".

Prav tako se mu zdi pomembno poudarjanje pomena dopolnjevanja moškega in ženske. "Mi smo izgubili občutek, da je človek celota, ko se oba spola dopolnjujeta. Podobno je za družino pomembno, da so v komunikaciji skupaj vse tri generacije," je dejal za STA.

Usmiljenje do neporočenih, ločenih in razvezanih

Kot zelo pomembno ocenjuje tudi poudarjanje usmiljenja do ljudi, "ki se ne poročajo, ki jim nekako ne gre, ki so ranjeni ali so doživeli polom".

V luči slednjega bi morala sinoda po njegovem mnenju odgovoriti tudi na vprašanje, ki ni bilo rešeno že na lanski izredni sinodi, to je vprašanje prejemanja zakramentov (predvsem obhajila) ljudi, ki so se civilno ponovno poročili, še vedno pa jih veže cerkvena poroka s prejšnjim partnerjem.



Sam meni, da prejemanje zakramentov pri tistih, ki so se civilno ločili, cerkveno pa so še poročeni, a živijo naprej samsko življenje, ne bi smelo biti problem. "Drugo vprašanje pa je pri tistih, ki so se ponovno civilno poročili. Glede teh upam, da bo prevladala drža resničnega usmiljenja in bo sinoda našla neko tretjo pot med moralno trdosrčnostjo in moralno ohlapnostjo," pravi.

Glede razveznosti cerkvenega zakona po oceni Bahovca sprememb v smislu, da bo bila možna razglasitev ničnosti zakona, če je bil veljavno sklenjen, ni za pričakovati: "Je pa za pričakovati, da bo sinoda sledila nedavni potezi papeža, ko je poenostavil postopek za ugotavljanje ničnosti cerkvenega zakona."

"Verjetno je, da bo kdo omenil tudi pravoslavno prakso, kjer je druga poroka dovoljena, pri čemer je drugi zakon na nek način spokorni zakon, ker človek ve, da mu ni uspelo živeti, kar bi rad. Kaj je rešitev, ne vem, upam pa, da ne bo prevladala niti radikalno-konservativna linija ne ohlapno-liberalna, ampak tretja smer, ki je blizu ljudem in išče primeren odgovor življenju v sodobni kulturi," pravi.



Kaj pa istospolni pari in stališče do splava?

Lanska sinoda večjih sprememb glede pogleda na istospolne pare ni prinesla, Bahovec pa večjih sprememb pri tem vprašanju ne pričakuje niti tokrat: "Sprememb nauka glede porok istospolno usmerjenih partnerjev ne gre pričakovati.
Verjetno pa bo bolj poudarjena bližina in pozornost do vseh, ki živijo v istospolnih partnerskih skupnostih, zlasti do otrok."

Opaznejšega rahljanja stališč Cerkve ne pričakuje niti glede vprašanja splava, čeprav so nekateri tako razumeli nedavno potezo papeža, ko je duhovnike pozval, naj ženskam, ki so naredile splav, med jubilejnim letom usmiljenja dajo odvezo.



"Papež je s tem dejanjem naglas povedal to, kar so duhovniki delali že zdaj na romarskih krajih, na ljudskih misijonih in ob nekaterih priložnostih. S tem je ob letu usmiljenja želel poudariti, da je še tako hud greh odpustljiv, če se človek le želi soočiti z njim in prositi za odpuščanje. To je torej drža usmiljenja, ki jo želi poudariti papež. Ne gre pa pričakovati, da bo Cerkev rekla, da splav ni greh," dodaja sociolog religije.

Na sinodi bodo po besedah Bahovca o družini sicer spregovorili predvsem z vidika pastorale, to je o tem, kako delati in se srečati z družinami, "da bi v spremenjenih časih našli način, kako lahko krščanstvo zakoncem in družinam pomaga, da živijo svojo poklicanost in poslanstvo".

Sinoda bo po njegovih besedah zelo poudarila izkustvo zakoncev in družin ter posredovanje lepote izkustva skupnega življenja mlajšim generacijam. "Gre za to, da ni pomemben samo nauk, ampak je enako pomembno izkustvo življenja. Od tega, ali se bo na primeren način skupaj posredovalo izkustvo in nauk je namreč odvisna prihodnost družine, hkrati pa je to odgovor na velik individualizem zahodne kulture," še pravi Bahovec.

Aleš Kocjan, fotografije so simbolične. Foto: arhiv Družine/ Tatjana Splichal