Babji zob (1128 m)
Objava:
10. 10. 2006 / 09:37
Deli:
Čas branja:
5 minut
Nazadnje Posodobljeno:
19.06.2021 / 11:02
Babji zob (1128 m)
Pogled z blejskega gradu na odsekani rob Jelovice
Valovito Jelovico prekrivajo obsežni gozdovi, zato so za planince in izletnike zanimivejši njeni razgledni robovi. Najbolj slikovit je nemara tisti na severozahodu, kjer se vršni del te planote v preddverju Julijskih Alp prelomi v prepadno pečevje nad Savo Bohinjko. Iz njega štrli kvišku vitek skalnat osamelec, znan po imenu Babji zob, ki ga posebej lepo vidimo s hitre ceste pri Lescah. Kdo ve, ali je ta drzna škrbina nekoč res počivala v ustih nesrečnega zmaja, kot pravi pripovedka, ali pa jo je izgubila kakšna brezzoba vešča, ki je v davnih časih strašila po naših krajih?  Najpripravnejše izhodišče za vzpon na Babji zob je vas Kupljenik, kamor se lahko – peš ali z avtom – povzpnemo iz okolice Bohinjske Bele. Mi vsekakor bolj navijamo za prvo možnost, saj se tako ali tako preveč vozimo. Zakaj bi si še na izletih – ki so navsezadnje namenjeni temu, da se pošteno nahodimo – krajšali pot do tiste točke, kamor še lahko splezajo naši jekleni konjički?Iz Spodnje vasi na Bohinjski Beli, ki se razprostira blizu župnijske cerkve sv. Marjete, se po vijugasti cesti spustimo do Save Bohinjke. Reka je tod še neukročena in mrzla, a se bo kmalu izvila iz ozke doline med Jelovico in Pokljuko ter se zlila s sestro Dolinko. Na drugem bregu se vzpnemo do prometne ceste proti Bohinju, jo previdno prečkamo in nadaljujemo proti mogočni skalnati gmoti, na kateri bomo stali čez dve uri. Strmina je od spodaj videti vratolomna, vendar to še ni razlog za zaskrbljenost – saj ne bomo šli kar naravnost navkreber. Ko si cesta proti vasi Kupljenik vzame dovolj zaleta, zavijuga čez strme košenine in pohiti proti robu, za katerim se skrivajo prve hiše. Med njimi nadaljujemo do bližnje cerkve sv. Štefana, ki se stiska v zavetju strmih bregov. Kraj je kot nalašč za krajši počitek: z vzpetine nad cerkvijo je lep razgled na zasneženi greben Belščice, na Stol in sosednjo Begunjščico, med nizko travo rastejo rumene in vijolične kukavice, malce vstran se nakazujejo prve pogačice, v senci pod krošnjami pa se skrivajo peterolistne konopnice.  Od cerkve se vzpnemo čez travnato pobočje in prestopimo na široko pot. Ta nas v zavetju drevja pripelje do vodnega zajetja in odcepa proti jami pod Babjim zobom, potem pa se izteče na zaraščajoči se travnik, s katerega je lep pogled na Blejsko jezero. Pri napol podrtem seniku zavijemo v desno in se po vijugavi stezi vzpnemo skozi gosto smrekovje. Kmalu pridemo v svetlejši mešani gozd z debelimi debli in visokimi krošnjami. Pred nami se pokažejo prve skale, zato se z listjem prekrita steza presuka in krene strmo navkreber. Pobočje, po katerem hodimo, je na gosto prepreženo z živalskimi potmi. Sledi so ponekod sveže in presenetljivo razločne, saj so se kopita globoko udirala v blatna tla. Ob poti stojita vitki bukvi, ki druga ob drugi rasteta v nebo. Njuni debli sta se dober meter nad tlemi zrasli in znova ločili – a poslej bosta ostali vse življenje povezani. Dokler se bosta podpirali, bosta obstali, ko pa bo ena od njiju padla, bo za seboj potegnila tudi drugo. Približno uro hoda nad Kupljenikom se pot vzpne na prepaden rob. Globoko spodaj se prikaže cerkev sv. Štefana, ki jo obdaja skorajda domišljijska združba svetlo in temnozelenih krošenj. Pobočje nad nami zavzamejo skalnati stebri, ki negibno stražijo prehod na planoto. Ko pridemo mimo njih, se pot odmakne od roba. Pred nami se odpre majhna, idilična planina. Prvo nedeljo v maju sta si tod zima in pomlad dobesedno podajali roke. Pod smrekami so ležale zaplate vodenega snega, na mahovnatih tleh so se bohotili žafrani in šopi trobentic, krošenj pa se je nežno zelenje komaj dotaknilo. S planine se znova povzpnemo do valovitega in prepadnega roba, ob katerem hodimo do vrha. Pot je mestoma pokrita z listjem in nekoliko slabše vidna, vendar napredujemo brez omembe vrednih težav. Saj se sploh ne moremo zgubiti! Paziti moramo le, da se preveč ne približamo robu, h kateremu nas vabijo cvetoči avriklji ter čaroben pogled na Blejsko jezero in okoliške gore. Vrh Babjega zoba, kjer je kovinska skrinjica z vpisno knjigo in žigom, ni posebej izstopajoča vzpetina, ampak ozek, nezavarovan in čudovito razgleden rob. Če se s pogledom sprehodimo od leve proti desni, vidimo tik ob skalovju v daljavi Ratitovec. Temu sledi Soriška planina in nazobčana veriga Spodnjih Bohinjskih gora. Na drugi strani doline, kjer se sedemsto metrov pod našimi nogami vijejo Sava Bohinjka, cesta in železniška proga, valovi skalnati rob Pokljuke. Za njim se dvigajo zasneženi Triglav in vrhovi nad Krmo, čez obzorje na severu pa se pretegujejo Karavanke.  Nedeljska maša V župnijski cerkvi sv. Marjete na Bohinjski Beli je maša vsako nedeljo ob 8.30, v župnijski cerkvi sv. Martina na Bledu pa ob 8. in 10. uri. OSNOVNI PODATKI Izhodišče: Bohinjska Bela Višinska razlika: približno 650 metrov Dolžina vzpona: 2.15 ure (iz vasi Kupljenik 1.30) Opis poti in težavnost: Do vasi Kupljenik hodimo po asfaltni cesti, pozneje pa po označenih gozdnih poteh. Nekateri odseki so malce strmejši, vendar ne posebej naporni. V zadnjem delu poti je potrebna pre cejšnja previdnost, saj hodimo ob prepadnem robu. Izlet do vrha za to ni primeren za družine z manjšimi otroki, ki neugnano tekajo naokrog. Zemljevid: Julijske Alpe (vzhodni del), 1:50.000 ali Gorenjska (Bled-Bohinj-Kranjska Gora), 1:50.000 21 / 12. maj 2006 | |
 |  |
