Letošnja, že 36. izvedba v organizaciji Društva slovenskih pisateljev in pod geslom Strah in pogum v središče postavlja slovenskega pesnika, pisatelja, dramatika in skladatelja Milana Deklevo, veliko nagrado Vilenica pa bodo na osrednji prireditvi v jami Vilenica v soboto podelili avstrijsko-koroškemu pisatelju Josefu Winklerju.

Po izobrazbi trgovec, po poklicu pisatelj z obsežnim opusom

Josef Winkler se je rodil leta 1953 v Kameringu na avstrijskem Koroškem. V domači vasi je obiskoval osemletko, nato pa v Beljaku triletno trgovsko šolo. Med letoma 1973 in 1982 je bil zaposlen v administraciji takratne nove Visoke šole za izobraževalne vede, današnje Univerze v Celovcu. V tistem času je skupaj z univerzitetnim profesorjem in pisateljem Aloisom Brandstetterjem ustanovil literarno delovno skupino, ki je h književnemu branju vabila pisatelje iz Avstrije in tujine, ter izdajal literarno revijo Pisanja (Schreibarbeiten). Od leta 1982 se ukvarja samo s pisateljevanjem. Je avtor številnih romanov, pripovedi, novel, dnevnikov ter časopisnih in revijalnih prispevkov. Od leta 2012 je predsednik Avstrijskega senata za umetnost.

Za obsežen opus je avtor med drugim že prejel avstrijsko državno nagrado za umetnost in Büchnerjevo nagrado, najvišje priznanje za književnost v nemškem jeziku. FOTO: arhiv Vilenica

Knjige prevedene v 17 jezikov, tri tudi v slovenščino, od tega sta dva romana izšla pri celovški Mohorjevi

Winkler je svoj prvi roman izdal leta 1979 pri nemški založbi Suhrkamp in ji ostal zvest vse do danes. Njegove knjige so bile doslej prevedene v 17 jezikov, tri tudi v slovenščino: Wenn es soweit ist (Ko bo nekoč tako daleč. Celovec: Mohorjeva, 2006), Roppongi. Requiem für einen Vater (Roppongi. Rekviem za očeta. Celovec: Mohorjeva, 2012) in Ich reiß mir eine Wimper aus und stech dich damit tot (Trepalnico si izpulim in z njo do smrti te zabodem. Ljubljana: LUD Literatura, 2013). Za obsežen opus je avtor med drugim že prejel avstrijsko državno nagrado za umetnost in Büchnerjevo nagrado, najvišje priznanje za književnost v nemškem jeziku.

Svojih travm ne skriva, temveč jih preobraža v literaturo, ki marsikdaj deluje obsesivno, saj se vedno znova vrača k motivom iz otroštva: domovini, smrti, spolnosti, katolicizmu, življenju na podeželju. (Amalija Maček)

Neprijetnež, ki nikoli ne molči in svetu nastavlja ogledalo

»Literarni opus Josefa Winklerja je bogat, odlikujeta ga poseben ritem - primerjajo ga z litanijami - in posvečanje tematiki smrti, zlasti smrti otrok. Svojih travm ne skriva, temveč jih preobraža v literaturo, ki marsikdaj deluje obsesivno, saj se vedno znova vrača k motivom iz otroštva: domovini, smrti, spolnosti, katolicizmu, življenju na podeželju,« je ob nagradi zapisala Amalija Maček, članica vileniške žirije in tudi prevajalka Winklerjevih del: »Nadvse aktualen je s stalnim opozarjanjem, da nacizem s koncem vojne nikakor ni izginil, ter neizprosnim opominjanjem, da smo minljivi.« Po besedah Mačkove so na Koroškem Josefa Winklerja med drugim označili za ›neprijetneža‹ (der Unangenehme), »saj nikoli ne molči in svetu neizprosno nastavlja ogledalo, a ne da bi mu lahko očitali vzvišenost, saj najprej in najtemeljiteje razgalja samega sebe. Branje njegovih del ni prijetno opravilo, je pa v obdobju znova porajajočih se neofašističnih teženj ter vsakodnevnega soočanja z minljivostjo v času pandemije nujno in aktualno.«

V sklopu prireditev Vilenice bo pogovor v živo z nagrajencem v petek (10. septembra ob 19. uri) v Mestnem muzeju v Ljubljani, podelitev velike nagrade pa naslednji dan v jami Vilenica.

Več v novi tiskani številki Družine.