O tej tematiki je poročala koroška ORF, potrdili pa so jo tudi iz pisarne koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja. Po navedbah STA slovenski predstavniki sicer dodajajo, da se vsebinski pogovori zaenkrat še niso začeli.

Koroška si igre na naši tromeji zlahka predstavlja, če se bo Mednarodni olimpijski komite vrnil k trajnostno naravnanim igram.

Koroška s tem želi oživeti pobudo treh dežel, znano pod nazivom Senza Confini, s katero so se omenjene tri dežele v 90. letih prejšnjega stoletja že potegovale za zimske olimpijske igre, nazadnje za igre 2006, ki jih je dobil Torino. Iz Kaiserjeve pisarne so ob tem pojasnili, da mora biti kandidatura v skladu z osnovnimi olimpijskimi načeli. Če se bo Mednarodni olimpijski komite vrnil k trajnostno naravnanim igram, izvornim idejam Coubertina (ustanovitelja Mednarodnega olimpijskega komiteja), so zapisali, in bodo igre usmerjene v povezovanje ljudi ter z mislijo na vnuke, za katere bodo naravo ohranili nedotaknjeno in zgolj izboljšali že obstoječo infrastrukturo, si igre na naši tromeji zlahka predstavljajo.

Na Koroškem poudarjajo, da so proti gigantizmu iger in vlaganjem v projekt, ki je namenjen le dvotedenski prireditvi. Letnica je okvirno že določena, saj bo naslednje zimske igre 2026 gostil Milano v partnerstvu s Cortino d'Ampezzo, leta 2030 igre zato po vsej verjetnosti ne bodo v Evropi, naslednja možnost pa so igre leta 2034.

Beljak in Planica bi lahko ponudila prizorišče za smučarske in tekaške prireditve.

Po Kaiserjevih besedah ima območje tromeje lepo izhodišče zaradi že obstoječe infrastrukture: Beljak in Planica lahko ponudita prizorišče za smučarske in tekaške prireditve, smučišči Bad Kleinkirchheim in Trbiž pa za tekme alpskega smučanja. Ledeni dvorani v Beljaku in Celovcu sta bili pravkar prenovljeni, Weissensee ima stezo za sankanje in bob, več možnosti se ponuja tudi za biatlon in deskanje na snegu.

Tovrstni načrt skupne prireditve in delitve stroškov bo morda spremenil tudi javno mnenje v Avstriji, kjer je javnost odločno nasprotovala zadnjima dvema kandidaturama z Innsbruckom ter pozneje z Gradcem in Schladmingom. Na Tirolskem je igram leta 2017 nasprotovalo skoraj 54 odstotkov vprašanih, na avstrijskem Štajerskem je leto pozneje kandidaturo zavrnil mestni svet.

Odlično bi bilo, če bi uspela kandidatura s projektom, s katerim bi olimpijske igre vrnili v že obstoječo infrastrukturo.

Predsednik avstrijskega olimpijskega komiteja Karl Stoss verjame, da so razmere zdaj drugačne: turizem zaradi koronaepidemije zelo trpi, zato bi bilo odlično, če bi uspela kandidatura s projektom, s katerim bi v že obstoječo infrastrukturo vrnili igre. Te si, je pojasnil Stoss, želijo tudi številni športniki, spremljevalci ekipe in sponzorji avstrijske reprezentance.