Avstralska škofovska konferenca je kot neupravičeno ocenila odločitev tamkajšnjega parlamenta, da iz priselitvenega območja za begunce, ki prispejo na čolnih, izloči celotno kopensko ozemlje. Takšna politika ne bo rešila težav, kot so vojne in huda revščina, kar so tudi glavni vzroki za množične tokove beguncevna tem področju, je zapisano v izjavi, ki jo je minuli konec tedna objavila komisija za preseljence in begunce pri omenjeni škofovski konferenci.

»Večina ljudi, ki v iskanju azila na čolnih skušajo prispeti do Avstralije, prihajajo iz Afganistana, Iraka, Irana in s Šri Lanke. Te štiri države sodijo med deset dežel z najhujšim kršenjem človekovih pravic in z najpogostejšimi množičnimi poboji«, so besede iz dokumenta povzeli pri nemški tiskovni agenciji KNA.

Avstralski parlament je minuli teden celotno kopensko ozemlje izločil iz priselitvenega območja za begunce, ki prispejo na čolnih. Tako smejo begunce s čolnov, ki dosežejo kopno v Avstraliji, nastaniti le v avstralskih taborih za prosilce za azil na področju južnomorske države
Nauru in na otoku Manus, ki pripada Papui Novi Gvineji. Doslej so ta pravila veljala le za otoke Christmas, Ashmore in Cocos. Kljub zaostritvam za pridobitev azila bo v Avstralijo s čolni še naprej prihajalo na tisoče ljudi, ki bodo iskali pomoč, poudarjajo škofje.

V preteklem letu je v Avstralijo prispelo rekordno število beguncev, več kot 17.000 ljudi na 277 ladjah. Da bi med iskalci azila preprečila naval nezakonitih prihodov na čolnih, je avstralska vlada v lanskem avgustu sprejela odločitev, naj bodo prosilci za azil v času reševanje njihovih zahtev nastanjeni v Nauru in na otoku Manus. 'Pacifiško rešitev' kritično ocenjujejo tudi pri Združenih narodih (UNHCR), pa organizacije, ki se borijo za zaščito človekovih pravic ter številni cerkveni predstavniki.

Foto: splet