Škof, cerkveni učitelj

Zavetnik: teologov, tiskarjev in pivovarjev; priporočajo se mu tudi za dobre oči.

Atributi: knjiga, pero za pisanje, model cerkve ali srce, ki gori ali je prebodeno s puščico.

Cerkve: Posvečena mu je ena župnijska (Struge na Dolenjskem) in tri podružnične cerkve.

Lahko rečemo samo, da so molitev in solze svete Monike Cerkvi izprosile enega največjih svetnikov in učenjakov vseh časov, svetega Avguština. Iz njegovih del še danes črpa tako krščanska filozofija in teologija kakor tudi mistika.

Ime: Izhaja iz latinskega imena Augustinus, ki je izpeljanka iz imena Augustus »vzvišeni«. To je bilo častno ime rimskih cesarjev.

Rodil se je 13. novembra 354 v kraju Tagaste v Numidiji, danes Alžirija, umrl pa 28. avgusta 430 v kraju Hippo Regius, prav tako v Numidiji.

Družina: Avguštinov oče Patricij je bil član občinskega sveta v Tagastu, pogan; njegova mati sv. Monika pa je bila kristjana, junaška trpeča žena, ki je na koncu le dočakala spreobrnitev moža in sina. Imel je še brata Navigija in sestro Perpetuo ter sina Adeodata.

Duhovni oče: Sv. Ambrož, milanski škof.

Sodobniki: Mnogi svetniki in teologi tistega časa: Atanazij iz Aleksandrije, Bazilij, Ciril Jeruzalemski, sv. Anton, Evzebij.

Škofija: V obmorskem mestu Hipo, današnji Bône (Annaba), je obstajala škofija že v antičnih časih, danes pa je samo še »titularna«. Avguštin je postal škof leta 396 in je nasledil Grka Valerija. Tu so bili trije koncili in več sinod.

Skupnost: S svojim načinom življenja in vodilom, ki ga je zapi­sal, je predhodnik številnih avguštinskih redovnih skupnosti, v ožjem pomenu pa obstajata dve veji av­guštincev: redovniki in redovnice, ki molijo bre­vir v koru, regularni kanoniki, ter avguštinci puščavniki.

Kreposti: Po burnem in tudi razuzdanem življenju lahko danes pri njem občudujemo zlasti tri velike lastnosti: izredno spoznanje samega sebe in polna oblast nad seboj, globoka ponižnost in goreča ljubezen do Boga in nesebična ljubezen do bližnjega, miloba in ljubeznivost, velika delavnost ter vdanost Cerkvi in njenemu nauku.

Dela: Napisal je 113 knjig in 218 pisem, med najpomembnejša dela spadajo Izpovedi (Confessiones) in O Božji državi (De civitate Dei). Ohranilo se je tudi okoli petsto njegovih pridig in številni govori.

Upodobitve: Največkrat je upodobljen v škofovskih oblačilih, pogosto prikazan kot učenjak. Velikokrat je ob njem angel (deček z zajemalko) ali Jezušček. Kot atribute ima pri sebi knjigo, pero za pisanje, model cerkve ali srce, ki gori ali je prebodeno s puščico.

Grob: Njegove relikvije so v 8. stoletju prepeljali v lombardijsko mesto Pavia, kjer ima grobnico v glavnem oltarju cerkve S. Pietro in Ciel d'Oro.

Beatifikacija: Spada med štiri velike zahodne cerkvene učitelje, razglašen je bil leta 1295.

Goduje: 28. avgusta.

Pri nas: Posvečena mu je ena župnijska (Struge na Dolenjskem) in tri podružnične cerkve.

Misel: »Vse, kar vem, je tole: kar je negotovega in minljivega, je treba prezirati; in vse, kar je gotovega in večnega, je treba iskati …«