Pred skoraj natančno tridesetimi leti je Suu Kyijeva prejela Nobelovo nagrado za mir, v portretu mjanmarske političarke spominja sodelavec avstrijskega Kathpressa Michael Lenz.

Leta 1988 so bili v Mjanmarju, takratni Burmi, priče dvema zgodovinskima dogodkoma: vladajoča vojaška hunta je z brutalnim nasiljem zadušila študentski upor, Aung San Suu Kyi pa se je iz Velike Britanije vrnila v domovino, da bi negovala svojo bolno mater. Politične reference takrat 43-letne Suu Kyijeve so bile v dejstvu, da je hčerka generala Aung Sana (1915-1947), ki ga v Burmi častijo kot junaka neodvisnosti.

Mladost in študij v Indiji in Veliki Britaniji

Po smrtonosnem atentatu na Aung Sana julija 1947 se je vizija demokratične Burme, v kateri bi enakopravno živele številne narodnostne in verske skupine, razblinila kot mehurček. Burmanski nacionalisti so pridobili velik vpliv in leta 1962 si je vojska z udarom pridobila oblast. Generali so svoje početje tedaj upravičevali z enakimi izgovori kot danes: ohranjati edinost naroda, kar pomeni: utrditi prevlado budističnih Burmancev nad narodnostnimi manjšinami, kot so Kačini, Šani, Kajini ali Čini.

Aung San Suu Kyi je mati dveh sinov.

Konec 50. let se je Aung San Suu Kyi s svojo materjo, ki je bila imenovana za veleposlanico v Indiji, odselila v New Delhi, kjer je obiskovala katoliško šolo, nato pa je v Indiji in pozneje v Oxfordu študirala politične vede. V Veliki Britaniji se je poročila z britanskim izvedencem za Tibet Michaelom Arisom (1946-1999), s katerim imata dva sinova, in zaključila študij o burmanski književnosti.

V domači Burmi so jo uporniški študentje zaradi povezave z generalom Aung Sanom zvabili v politiko in septembra 1988 je kot obraz demokratičnega gibanja ustanovila Narodno ligo za demokracijo (NLD). Julija 1989 je bila prvič obsojena na hišni zapor, kjer je do osvoboditve novembra 2010 – s krajšimi prekinitvami – skoraj preživela 22 let.

Razočaranje rojakov

Novembra 2015 sta Aung San Suu Kyi in njena NLD zmagali na prvih svobodnih volitvah po letu 1990. Takratna zmaga NLD z ogromnmo večino je skorajda izničila obstoj vojske. V petih letih vladavine pa je Suu Kyijeva, ki je zaslovela po svojem oblastnem slogu, razočarala vse, ki so upali na preboj v demokratično in mirno prihodnost Mjanmarja, že desetletja preizkušanega zaradi oboroženih sporov med vojsko in narodnostnimi manjšinami. Dno je bilo doseženo z nasilnim pregonom versko-narodnostne manjšine Rohinj, ki jih je vojska odgnala avgusta 2017, Suu Kyijeva pa je poskušala nasilno ravnanje upravičiti.

Ali je bila podelitev Nobelove nagrade za mir leta 1991 resnično »populistična odločitev«?

Podelitev Nobelove nagrade za mir leta 1991 je bila »populistična odločitev« in lahko se vprašamo, ali si jo je – podobno kot Henry Kissinger in Barack Obama – Suu Kyijeva sploh zaslužila, razmišlja politolog Khin Zaw Win iz Jangona. »Nekatere njenih poznejših dejavnosti potrjujejo dvom v upravičenost nagrade. Njena prizadevanja za končanje dolgotrajnih vojn v Mjanmarju so ostala brez sadu in njeno ravnanje v imenu 'ikone demokracije' se je izkazalo za razočaranje.« Vodenje je sestavljeno iz idej, sposobnosti govora in vladanja, je prepričan nekdanji politični zapornik. »Suu Kyijeva je bila gotovo odlična govorka, toda na drugih področjih je bila zelo slaba. Dobre vodilne sile uprabljajo darove in strokovno znanje svojih sodelavcev. To pa Suu Kyijevi nikoli ni najbolje uspevalo,« razčlenjuje Khin Zaw Win.

Konec politične prihodnosti za Aung San Suu Kyi?

Že za časa vlade Aung San Suu Kyijeve se je okrepilo nasilje in državljanska vojna v Kačinu, konec leta 2018 pa sta vojni prizorišči postali še državi Čin in Rakhine. Predsednica vlade je brez pomisleka odpravila vse strukture za mirovni proces z narodnostnimi manjšinami, ki jih je nastavila prehodna vlada, so pred volitvami 2020 potožili zahodni diplomati v Jangonu.

Suu Kyijevi v domovini očitajo, da je svoje ljudi ves čas puščala na cedilu.

Politične prihodnosti za Aung San Suu Kyi politolog Khin Zaw Win ne vidi več: »Med prejšnjimi zapornimi kaznimi je bila deležna precejšnje podpore tako doma kot v tujini. Zdaj pa so glasovi njej v podporo utišani in redki. To bo verjetno težko prenesla, toda spoznati mora, da je to njena lastna krivda in da je ljudi v Mjanmarju ves čas puščala na cedilu.«

Mednarodna kritika zaradi obsodbe Aung San Suu Kyi

Kljub neugodnemu mnenju mjanmarskega politologa pa so včerajšnjo obsodbo Suu Kyijeve kritično ocenili tako Združeni narodi kot tudi Evropska unija in borci za človekove pravice. Po mnenju visoke komisarke ZN za človekove pravice Michelle Bachelet »ni obsodba političarke v montiranem in tajnem vojaškem procesu nič drugega kot politično motivirana«. Pri tem ne gre zgolj za samovoljno odrekanje svobode, temveč tudi zapiranje vrat do političnega dialoga.

Ne gre zgolj za samovoljno odrekanje svobode, temveč tudi zapiranje vrat do političnega dialoga.

Tudi Evropska unija je sojenje obsodila kot politični proces. Po njenem mnenju je to »jasen poskus, da se političarko in njeno stranko izključi iz političnega dialoga,« je poudaril Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije. Zagotovil je »neomejeno podporo« evropskih držav trenutnim prizadevanjem za diplomatsko rešitev krize v Mjanmarju.