V predsedniški palači v Atenah so visokemu gostu priredili sprejemno slovesnost, zatem se je papež srečal z grško predsednico Katerino Sakelaropulu in premierjem Kiriakosom Mitsotakisom, osrednji dopoldanski dogodek pa je bilo srečanje s predstavniki političnih in verskih oblasti, diplomatskega zbora, podjetniki ter predstavniki civilne družbe in kulture, poroča Radio Vatikan.

Demokracija je kompleksna, zahteva soudeležbo in vključenost vseh ter terja veliko truda in potrpežljivosti.

V nagovoru slednjim je sveti oče kritično ocenil »odmikanje od demokracije«. »V nekaterih družbah, ki jih skrbi za varnost in so omamljene s potrošništvom, utrujenost in nezadovoljstvo vodita v nekakšen dvom v demokracijo,« je bil kritičen papež. Demokracija pa je kompleksna, zahteva soudeležbo in vključenost vseh in torej terja veliko truda in potrpežljivosti. Avtoritarizem deluje naglo in lahka zagotovila, ki jih ponujajo populizmi, se zdijo izredno mamljiva, je predstavnike družbenega življenja v Grčiji opozoril Frančišek.

FOTO: Vatican Media

V nadaljevanju je papež spregovoril o dvomu v demokracijo, ki ga povzročajo oddaljenost institucij, bojazen pred izgubo istovetnosti in birokracija, kot protisredstvo pa je ponudil dobro politiko, usmerjeno v skupno dobro. Pri tem je navedel besede nekdanjega italijanskega premierja Alcideja De Gasperija (1881-1954), ki si je neutrudno prizadeval za evropsko povezovanje: »Veliko se govori o tem, kdo gre levo ali desno, vendar je odločilno, da gremo naprej, in iti naprej pomeni iti k socialni pravičnosti.«

Grčija je v svoji gostoljubnosti na nekatere svoje otoke sprejela več migrantov, kot pa je tamkajšnjih prebivalcev.

Toda ravno v evropski migracijski politiki je preveč odlašanja, je papež prešel na ključno temo svojega tokratnega potovanja. »Evropska skupnost, ki jo razdvajajo nacionalistični egoizmi, se včasih zdi blokirana in neusklajena, namesto da bi bila gonilna sila solidarnosti,« je potožil sveti oče. Migracijsko vprašanje je odprlo vrzeli med jugom in severom, zato je danes nujno potreben »širok skupni pogled na vprašanje migracij«, papež pa je ob tem pozval k »večji pozornosti do najbolj potrebnih, da bodo glede na zmogljivosti posamezne države sprejeti, zaščiteni, podprti in vključeni v polnem spoštovanju njihovih človekovih pravic in dostojanstva«.

Evropa in ves svet brez Aten in Grčije, »spomina Evrope«, ne bi bila to, kar sta: bila bi dosti manj modra in dosti manj srečna.

Frančišek je pohvalil »gostoljubnost« Grčije, ki je na nekatere svoje otoke sprejela več migrantov, kot pa je tamkajšnih prebivalcev. Položaj v državi se je še poslabšal zaradi epidemije in gospodarske krize. Ob tem pa, tako voditelj Katoliške cerkve, Evropa in ves svet brez Aten in Grčije, »spomina Evrope«, ne bi bila to, kar sta: bila bi dosti manj modra in dosti manj srečna.

»Tu so tekle poti evangelija, ki so povezale Vzhod in Zahod, svete kraje in Evropo, Jeruzalem in Rim,« je pojasnil papež. Tu je bil položen temeljni kamen za današnjo Evropsko unijo. Iz tega mesta, »zibelke civilizacije«, se je in se bo vedno dvigalo eno sporočilo: proti zapeljevanju avtoritarizmna in za demokracijo, proti individualistični brezbrižnosti in v podporo skrbi za drugega, za revne in za stvarstvo – »to so bistveni temelji prenovljenega humanizma, ki ga potrebujeta naš čas in naša Evropa«.

Srečanje z grško predsednico Katerino Sakelaropulu FOTO: Vatican Media

Predsednica Katerina Sakelaropulu se je zahvalila papežu Frančišku

Grška predsednica Katerina Sakelaropulu se je papežu zahvalila za obisk in njegova prizadevanja. »V težkih časih z velikimi preizkušnjami za človeštvo« je prispevek religije in Cerkve »ne le temeljnega pomena in ne omejen zgolj na vernike«, tako Katerina Sakelaropulu. Ravno papež je nenehno v stiku s »socialno politiko«, s čimer tlakuje »pot za mirno sožitje in blaginjo nas vseh«.