Dekletom aspergerjev sindrom diagnosticirajo redkeje kot fantom, in tudi ko so simptomi prepoznani, jim pomoč pogosto ni na voljo. Zdaj bo vsebinsko bogat priročnik ameriške avtorice Rudy Simone z naslovom Aspergerke in podnaslovom Opolnomočenje žensk z aspergerjevim sindromom zapolnil praznino na tem področju. Obravnava različne vidike tako osebnega kot poklicnega življenja: zgodnje spomine na obtoževanje in krivdo, posamezne izjemne spretnosti, prijateljstva, romance in zakon. Zajeti so tudi zaposlitev, kariera, rituali in rutine, skupaj z depresijo, zlomi in nerazumevanjem, ki so skoraj integralni del ljudi s spektra. Knjiga razkrije refleksije več kot petintridesetih žensk z diagnozo v spektru, pa tudi njihovih partnerjev in staršev.

Tudi kot odrasle ženske največkrat ne najdejo sogovornika

Aspergerke so tiha manjšina. So manjšina manjšine. Ženske z aspergerjevim sindromom so manj vidne, v primerjavi z moškimi na spektru avtizma so večinoma kasneje ter tudi manjkrat prepoznane in diagnosticirane. Svoje posebnosti pogosto skrivajo in dalj časa kompenzirajo. Njihovo trpljenje zaradi drugačnosti in posledično socialne izključenosti je največkrat obrnjeno navznoter, v njih same. Tudi kot odrasle ženske največkrat ne najdejo sogovornika, s katerim bi lahko podelile svojo drugačnost in izzive, ki jim jih ta prinese v vsakdan izobraževalne, poklicne in partnerske poti.

Deli izkušnje, svetuje in ponuja možne rešitve

Rudy Simone, sama aspergerka, jim prihaja naproti kot prijateljica, svetovalka, mama in do neke mere tudi terapevtka. Ko se nam v življenju zatakne, večinoma niti ne potrebujemo strokovnjaka, ampak predvsem razumevajočega poslušalca in nekoga, ki nam nudi toplino prijateljske rame. Rudy Simone s svojo zgodbo in zgodbami vseh aspergerk, ki jih je v knjigi zbrala, sporoča drugim članicam plemena, da niso same in da jih je veliko tam zunaj, ki preživljajo podobne posebne zgodbe. Deli izkušnje, svetuje ter ponuja možne rešitve tako aspergerkam kot tudi njihovim partnerjem, prijateljem in staršem.

Dr. Marta Macedoni Lukšič (Inštitut za avtizem Ljubljana) knjigo priporoča tudi strokovni javnosti, zlasti zdravnikom in psihologom, saj je glede na izkušnje tudi pri njih poznavanje posebnosti pri funkcioniranju teh žensk pomanjkljivo, izzivov, s katerimi se srečujejo, pa veliko.

Glavni namen knjige je opolnomočenje žensk

Knjiga je napisana v sproščenem slogu, s čimer razbremenjuje pogosto resne in težke teme. Njeno osnovno sporočilo je optimistično, njen glavni namen pa opolnomočenje žensk, ki imajo poleg šibkosti tudi veliko talentov in moči. Ti jih delajo čudovite in zaradi njih je celotna družba lahko boljša. Drugim bo knjiga pomagala, da bodo povečali svojo strpnost ter pomagali tem »posebnicam«, da bodo svojo drugačnost lažje sprejele in objele.

Aspergerjev sindrom je ljubljenček medijev

Avtorica e v uvodu zapisala: »Diagnozo aspergerjev sindrom sem dobila šele, ko so ga diagnosticirali moji hčeri. To je bilo pred skoraj petnajstimi leti. Takrat so le redki, ki sem jih poznala, sploh že slišali za razvojne motnje, kaj šele za aspergerjev sindrom. Na srečo se je v vmesnem času marsikaj spremenilo. Zdi se mi, da je dandanes že vsakdo, ki ga vsaj malce zanima vedenje ljudi, slišal za Hansa Aspergerja in njegove »avtistom podobne« paciente, ki imajo težave z neverbalno komunikacijo, interakcijo z vrstniki, imajo omejena, a močna interesna področja (in inteligenčni kvocient višji od povprečja), so verbalno močni in imajo neverjetno sposobnost za priklic podrobnosti in dejstev. Aspergerjev sindrom je ljubljenček medijev, zato se pojavlja povsod – tako na rdeči preprogi v Hollywoodu kot v strokovnih razpravah tudi najmanjših šolskih okrožij. Če pojem poguglate, bo hitro jasno, kaj imam v mislih.«

Veliko zdravnikov ne zna videti aspergerjevega sindroma

»A čeprav je vznemirljivo opazovati, koliko pozornosti mu namenjamo, pa večina nas, ki ga imamo, ostaja brez formalne diagnoze, še posebej, če nimamo kromosoma Y. Žensk, od majhnih punčk pa do starejših gospa, radar pravilne diagnoze praviloma ne zazna, zato večinoma pristanejo v svetovih, v katere ne sodijo.

Nevroze, shizofrenija, obsesivno-kompulzivna motnja, osebnostna motnja, opozicijsko-kljubovalna motnja, anksioznost, socialna fobija – vse to so znane diagnoze žensk nad določeno starostjo, ki si prizadevajo osmisliti okolje, družbo, odnose in podobno. Ne samo da so te diagnoze brez vsake osnove, zelo velika je verjetnost, da ima mešanica sočasnih dejavnikov zasnovo na genetskem kodu teh žensk. Težava je, da veliko svetovalcev in zdravnikov v srčiki tega klobčiča ne zna videti aspergerjevega sindroma.«

Avtorica več uspešnic na temo aspergerjevega sindroma

Rudy Simone (1964), sama aspergerka, je ameriška pisateljica, kantavtorica in svetovalka, znana tudi kot Artemisia. Poleg leposlovnih knjige je avtorica več prodajnih uspešnic na temo aspergerjevega sindroma. Za svoje delo je prejela celo vrsto nagrad in priznanj. Njena dela so prevedena v več kot deset tujih jezikov. O avtizmu oz. aspergerjevem sindromu pogosto tudi predava na konferencah po vsem svetu.

Tomaž Žganjar: Igra resnic

Celjska Mohorjeva družba je izdala roman Tomaža Žganjarja Igra resnic. Kresanje individualne, družbene, politične in zgodovinske resnice lahko zlahka načne še tako trden stav posameznika, predvsem če gre za odraščajočo in razmišljujočo osebo. Romaneskni protagonist je sprva ujet v ideološko motivirano resnico okolja, v katerem živi, a ko se odpravi v tujino, kjer prevladuje drugačno razumevanje polpretekle zgodovine, spozna drugo, še ne slišano plat zgodbe, s katero počasi sam rekonstruira pretekle dogodke in si ustvari povsem novo sliko.

Tomaž Žganjar

Tipološko ne gre za tipičen gorniški roman

Roman Igra resnic je v večji meri postavljen v sedemdeseta in osemdeseta leta 20. stoletja, v čas Socialistične federativne republike Jugoslavije. Dogajalna prostora sta dva, Slovenija in Argentina. Glavni romaneskni protagonist, Jure, je član Planinskega društva Ljubljana Matica ter s svojimi prijatelji načrtuje potovanje v inozemstvo in vzpon na Aconcaguo. Kljub temu tipološko ne gre za tipičen gorniški roman, saj je alpinizem samo motiv (in hkrati tudi simbol), ki s svojo vlogo glavni osebi omogoča tako osebnostno kot mišljenjsko rast.

V Argentini pride do novih dognanj o medvojnem dogajanju

Jure, ki je odraščal in bil vzgajan pod ideološkim vplivom komunistične partije, v Argentini spozna, da vse, kar je dotlej vedel o dogodkih med drugo svetovno vojno, le ni tako črno-belo, kot je sprva mislil. S pomočjo soočanj z ljudmi, ki so bili neposredno vključeni v med- in povojno dogajanje, pride do novih dognanj, ki so zanj vse prej kot lahka. Nova plat zgodbe v njem prebudi različna negativna čustvena stanja (npr. dvom, sram, tesnoba, krivda), ki jih čez dan skuša potlačiti, a ponoči privrejo na plan in se udejanjijo v obliki nočnih mor.

Dodatno mu življenje lepša in obenem otežkoča ljubezen. Njegov naivnoromantični odnos z argentinsko Slovenko Simono je že na samem začetku postavljen pod vprašaj, na preizkušnji pa je tudi Juretova drža, ko mora spoznanje novih resnic ob vrnitvi v domovino soočiti s svojimi domačimi in ukoreninjenimi vzorci socialističnega okolja.

Pravnik ter pisatelj, glasbenik, alpinist in gorski reševalec

Tomaž Žganjar (1962, Ljubljana), pisatelj, glasbenik, alpinist in gorski reševalec, je univerzitetni diplomirani pravnik in živi v Ljubljani, kjer tudi dela ter umetniško ustvarja. Zaposlen je bil v pravni službi podjetja Iskra Elektrozveze, od leta 1993 pa na centrali Službe družbenega knjigovodstva – Agenciji za plačilni promet. Leta 1997 je postal pomočnik direktorja ljubljanske podružnice agencije, od leta 2002 pa je vodja ljubljanske izpostave AJPES. Leta 1979 je postal alpinist, član Gorske reševalne službe pa je že več kot 35 let. Ob svoji redni službi se ukvarja tudi z vodenjem in vzgojo reševalnih psov.

 Njegove zapise lahko najdemo v Planinskem vestniku, kjer je objavil različne potopise ter zapise o gorah, plezanju in glasbi. Skupaj s skupino Godba vertikale je v samozaložništvu izdal glasbene albume Prečenje (2012), Brez odveč besed (2014) in Nove zgodbe (2016). Leta 2019 je v samozaložništvu izdal kriminalni roman Koridor.