Armenska apostolska Cerkev za leto 2015 pripravlja skupinsko kanonizacijo žrtev genocida Armencev v Osmanskem carstvu. Škofovska sinoda armenske apostolske Cerkve je na svojem nedavnem zasedanju med 24. in 27. septembrom v Ečmijadzinu v luči kanonizacije okoli poldrugega milijona žrtev genocida predstavila ustrezne zaključke, kot je sredi tedna poročala ustanova Pro Oriente. Šlo je za prvo zasedanje armenske škofovske sinode po letu 1651. Srečanja se je udeležilo 62 nadškofov in škofov iz vsega sveta pod skupnim vodstvom katolikosa vseh Armencev Karekina II. in katolikosa iz Kilikije, Arama I. Cilj sinode v Ečmijadzinu, ki leži zahodno od armenske prestolnice Erevan, je bil prilagoditev duhovne oskrbe armenske apostolske Cerkve današnjim razmeram.

Ob napovedani kanonizaciji je bil imenovan poseben odbor, katerega naloga je poglobiti raziskave o posameznih in skupinskih kanonizacijah. Izsledke te raziskave naj bi predstavili na naslednjem srečanju škofovske sinode, ko bo potrebno dokončno določiti potek kanonizacije. Odbor naj bi predelal ustrezna cerkveno pravna določila in določil obred razglasitve novih svetnikov.

V turških medijih je o zaključnih sklepih armenske škofovske sinode že moč zaslediti precej kritična poročila. Uradna Turčija v povezavi z dogodki 24. aprila 1915 še vedno zavrača poimenovanje »genocid«, čeprav po novem v turških mestih 24. aprila prirejajo spominske slovesnosti za svoje pregnane in umorjene armenske sodržavljane.

Posebej kritično glede zaključkov armenske škofovske sinode je turško »Raziskovalno središče za evroazijske strategije« in njegov predsednik Ömer Özkaya. Özkaya je dejal, da s sinodalnim sklepom sporna tema med Turčijo in armensko diasporo dobiva še verske razsežnosti.

Z armenske strani pa opozarjajo, da je verska razsežnost genocida zgodovinsko dejstvo. Čeprav so bili glavni odgovorni za genocid (člani Odbora za edinost in napredek) večinoma ateisti oz. agnostiki, je med izvajanjem sistematičnega iztrebljanja svojo vlogo igrala tudi vera: Armencem,ki so se »spreobrnili« v islam, je bilo prizanešeno. Število islamiziranih Armencev po letu 1915 danes v Turčiji dosega sto tisoče, če ne celo milijone ljudi.

»Čiščenje« led leti 1915 in 1920 pa je poleg Armencev prizadelo tudi kristjane sirskega obreda in Maloazijske Grke. Pri tem ni šlo zgolj za dno humanitarne zgodovine v Turčiji, pač pa tudi za gospodarsko-kulturni padec. Razvoj Turčije je bil zaradi množičnih pobojev več desetletij močno oviran.

Vir: Kathpress

Foto: splet / Wikipedia