Oboroženi spopadi med vladnimi silami in uporniki v Siriji so povzročili množično izseljevanje tudi med številčno armensko manjšino. Kot poroča vatikanska tiskovna agencija Fides, se je večina armenskih beguncev zatekla v Turčijo. Številni Armenci iz sirskega Allepa in Lattakie se zadržujejo v turških obmejnih mestih Antakya, Urfa, Antep, Maras itn. Število teh beguncev se po ocenah opazovalcev giblje 'med dvajset in petdeset tisoč'.

Armenski begunci v Turčiji so vlado v Ankari zaprosili za dovoljenje, da bi prečkali mejo z Armenijo, ki jo je turška vlada leta 1993 zaprla – med obema državama ni vzpostavljenih diplomatskih odnosov. Turške oblasti dovoljenja zaenkrat še niso podelile. Armenske človekoljubne organizacije v diaspori, predvsem v Združenih državah Amerike, so že pričele z akcijo zbiranja podpisov, s katerimi bi turško vlado spodbudile, 'naj Armencem dovolijo oditi'. S prošnjo, naj po svojih močeh skuša vplivati na predsednika turške vlade Erdogana, so se predstavniki človekoljubnih organizacij obrnili tudi na ameriškega predsednika Obamo.

Medtem pa je vprašanje armenskih beguncev podžgalo že tako tleči problem med Armenijo in Azerbajdžanom na področju Gorskega Karabaha. Kot je moč razbrati iz vladnih podatkov v Erevanu, se je okoli šest tisoč armenskih beguncev iz Sirije že zateklo v Armenijo. Okoli sto družin se je nastanilo v Arzahu, ki je po razpadu Sovjetske zveze prešel pod oblast Azerbajdžana.

Azerbajdžanski zunanji minister je izrazil uradni protest proti naselitvi armenskih beguncev iz Sirije v Arzahu in je njihovo dejanje označil kot 'zasedbo'. Veliko drugih krajev obstaja, kjer bi se begunci lahko nastanili, je slišati iz Bakuja. Gre za poskus, da bi v sporni pokrajini spremenili demografsko ravnotežje.

Armensko-katoliški nadškof v Aleppu, Boutros Marayati, je v pogovoru za agencijo Fides poudaril, da je bistvo problema v odnosu med Armenijo in Azerbajdžanom. Izrazil je upanje, da sirski begunci v tem primeru ne bodo postali predmet izsiljevanja: »Nekaj armenskih družin je odšlo v Armenijo. V Erevanu so uredili tudi šolo za otroke sirskih beguncev. Z družinami, ki so se nastanile v Arzahu, nimamo neposrednega stika. Večina Armencev iz Aleppa je ostalo tukaj in vztrajajo v težkih pogojih, v katerih trpimo vsi. Medtem je postalo izredno težko zapustiti mesto: poletov ni, letališče je zaprto, vožnja z avtomobilom pa predstavlja resno nevarnost.«

Foto: splet