Na tisoče armenskih kristjanov je že minuli konec tedna zapustilo domovino svojih prednikov na območju Gorskega Karabaha in pričakovati je, da bo takšnih še več, je po navedbah medijev včeraj potrdila armenska vlada. Kot poročajo zagovorniki človekovih pravic, se je v Gorskem Karabahu »že začel množični eksodus«, in vlada v Erevanu svari pred možnostjo etničnega čiščenja.

Na stotine Armencev spi na ulicah, ljudje so »lačni, prestrašeni in obupani«.

Predstavniki ameriške človekoljubne organizacije Christians in Need Foundation, ustanovljene leta 2011, ki je namenjena pomoči armenskim kristjanom na območju Gorskega Karabaha, poročajo, da je njihovo delovanje močno oteženo; ljudje so ostali »brez strehe nad glavo, brez zavetja, brez hrane in vode«. Na stotine Armencev spi na ulicah, ne upajo si niti piti vode, ker trdijo, da so jo »zastrupili Azerbajdžanci«, ljudje so »lačni, prestrašeni in obupani«. 

Po podatkih armenske vlade je od prejšnjega tedna iz Gorskega Karabaha v Armenijo vstopilo že prek 13.000 »prisilno razseljenih oseb«, doslej so jih registrirali okoli 11.000. Predsednik armenske vlade Nikol Pašinjan je izrazil pričakovanje, da bo večina od 120.000 Armencev v Gorskem Karabahu v teh dneh množično zapustila omenjeno območje »zaradi nevarnosti etničnega čiščenja«.

Po podatkih armenske vlade je od prejšnjega tedna iz Gorskega Karabaha v Armenijo vstopilo že prek 13.000 prisilno razseljenih oseb. FOTO: Vatican Media

Zakaj se to dogaja?

Armenija in Azerbajdžan se že desetletja spopadata za Gorski Karabah. Azerbajdžan je ob podpori Turčije v drugi vojni za Gorski Karabah, ki se je končala novembra 2020, uveljavil svojo vojaško prevlado nad Armenijo.

Čeprav je Gorski Karabah, znan tudi kot Arcah, mednarodno priznan kot del Azerbajdžana, območje skoraj v celoti naseljujejo armenski kristjani. Do prejšnjega tedna so Armenci na tem območju zahtevali samoodločbo pod okriljem »Republike Arcah«.

Azerbajdžan je 19. septembra začel kratko, toda intenzivno vojaško ofenzivo, v kateri je po podatkih ministrstva za zunanje zadeve Arcaha umrlo več kot 200 Armencev in več kot 10.000 razseljenih civilistov.

Azerbajdžan je 19. septembra začel kratko, toda intenzivno vojaško ofenzivo, ki je vključevala raketno in minometno obstreljevanje. V ofenzivi, ki jo je azerbajdžanska vlada označila za »protiteroristične ukrepe«, je po podatkih ministrstva za zunanje zadeve Arcaha umrlo več kot 200 Armencev in več kot 10.000 razseljenih civilistov.

Armenci so 20. septembra privolili v prekinitev ognja, kar je privedlo do ukinitve njihove vojske in samouprave. Po porazu separatističnega območja z Azerbajdžanom je azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev dejal, da bodo Armenci vključeni v Gorski Karabah in da so predstavniki enklave »povabljeni k dialogu« z azerbajdžansko vlado.

Vsakdanji prizori iz Gorskega Karabaha. FOTO: Vatican Media

Strah pred verskim in kulturnim pregonom

Kljub tem obljubam je zaradi razširjenega strahu pred verskim in kulturnim preganjanjem velik del prebivalstva pobegnil v Armenijo. Po navedbah zagovornikov človekovih pravic se namreč Armenci na tem območju soočajo z »grozljivimi razmerami«: primanjkuje jim hrane, nimajo nobenih zdravil in nikakršne varnosti. Razmere opisujejo kot »genocid« in v prihodnjih dneh nenehno pričakujejo povečanje števila beguncev. Armensko prebivalstvo se boji nevarnosti, »da bodo na območju Gorskega Karabaha umorjeni in mučeni«.

Fotografije, objavljene na družbenih omrežjih, prikazujejo avtoceste, ki vodijo iz največjega mesta na območju, Stepanakerta, polne nepreglednih kolon avtomobilov z begunci. Številni Armenci v Gorskem Karabahu so to območje že stoletja imenovali svoj dom, zdaj pa se zdi, da se razmere hitro spreminjajo. Po besedah človekoljubnih delavcev »Armenci ne morejo preživeti pod turško ali azerbajdžansko oblastjo,« azerbajdžanska vlada pa pri uveljavljanju svojih zahtev »uspeva z armenofobijo«.

Globoko zakoreninjena čustva proti Armencem v azerbajdžanski kulturi se kažejo tudi v vojaških usmrtitvah armenskih vojnih ujetnikov leta 2022 in nedavno postavljenih spomenikih v azerbajdžanski prestolnici Baku, ki prikazujejo »močno pretirane figure mrtvih in umirajočih armenskih vojakov ter uklenjenih ujetnikov v naravni velikosti«.

Na tisoče razseljenih Armencev zdaj čaka na evakuacijo v Armenijo.

Na tisoče razseljenih Armencev zdaj čaka na evakuacijo v Armenijo. Mnogi med njimi nimajo kje bivati in dneve preživljajo na ulicah. Armenske oblasti obljubljajo, da bodo poskrbele za vse pribežnike.

Nekateri strokovnjaki pa menijo, da tudi Armeniji grozi invazija. Tako azerbajdžanski predsednik Alijev kot turški predsednik Recep Tayyip Erdogan sta predlagala gradnjo avtoceste na skrajnem jugu armenske pokrajine Sjunik, ki na vzhodu in zahodu meji na Azerbajdžan. Cesta bi povezala glavni del Azerbajdžana z njegovo zahodno enklavo, znano kot Nahičevan, in Turčijo. Če bo zgrajena, se strokovnjaki bojijo, da bi lahko Azerbajdžan kmalu prevzel nadzor nad celotnim Sjunikom.