Letos se spominjamo 150. obletnice rojstva arhitekta Jožeta Plečnika. V Arhivu Republike Slovenije so se jubileja spomnili z občasno razstavo, naslovili so jo Sledi mojstra Plečnika v Arhivu RS, na desetih panojih pa predstavljajo arhivsko gradivo »uresničenih in neuresničenih« Plečnikovih projektov v Ljubljani. Arhivsko gradivo iz različnih fondov in zbirk obsega, kot so sporočili iz Arhiva R Slovenije, »gradbene načrte, fotografije, filmske posnetke in drugo dokumentacijo«. Izpostavili so pet projektov: neuresničen načrt prenove Ljubljanskega gradu, projekt Narodne in univerzitetne knjižnice, projekt nove cerkve sv. Frančiška Asiškega v Šiški ter Plečnikov poseg v mesti večnega počitka - pokopališči Žale in Navje.

FOTO: gov.si

Plečnikova Ljubljana

Jože Plečnik (1872 – 1957) je s svojim ustvarjanjem pustil pečat ne le na Slovenskem, pač pa tudi na širšem evropskem prostoru; med drugim je pomembno vplival na podobo Dunaja, Prage in zlasti Ljubljane, ki ji zaradi njegove velike vloge pri obnovi po potresu 1895 dostikrat pravimo kar »Plečnikova«. Navdih za svoja dela iskal v lokalnem in verskem izročilu, v Svetem pismu, rad se je vračal v antiko in si izposojal pri mediteranski arhitekturi. Poskrbel je, da je uporabljal avtohtone materiale in upošteval tradicijo prostora, v katerega je umeščal svoje objekte. Plečnikova dela v Ljubljani so bila leta 2021 vpisana na Unescov seznam kulturne dediščine.

Razstavo si lahko v fizični obliki ogledate v parku pred Gruberjevo palačo na Zvezdarski 1 v Ljubljani do konca septembra, ali v spletni postavitvi na tej povezavi.

FOTO: gov.si

FOTO: gov.si