Arhiv Republike Slovenije je nedavno v dar prejel prvi del arhivske zapuščine Slovenskega ameriškega raziskovalnega središča iz ZDA. Zbirka, za katero je zaslužen Edi Gobec, vsebuje podatke o osebnostih s slovenskimi koreninami, ki so s svojim delovanjem na različnih področjih pustile močan pečat, poroča STA.



Zbirko Slovenskega ameriškega raziskovalnega središča je od leta 1951 s pomočjo žene in prijateljev po svetu ter sodelavcev gradil ustanovitelj in ravnatelj središča ter zaslužni profesor kentske univerze Edi Gobec, ki trenutno pri 91 letih pripravlja svojo 18. knjigo. Med njegovimi deli je tudi knjiga Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji, ki je pred dvema letoma izšla pri naši založbi.



V njej avtor v uvodu opisuje, kako si je med poletnimi počitnicami leta 1951 skušal kot zidarski vajenec zaslužiti potrebni denar za nadaljevanje univerzitetnega študija. Ameriški sodelavci so ga nenehno zbadali, naj jim predstavi kakšnega resnično uspešnega Slovenca, denimo slavnega arhitekta ali izumitelja. Bili so tako prepričani o zaostalosti Slovencev, da noben odgovor ni spremenil njihovega mnenja. Gobec je sklenil, da mora nekaj storiti. Začel je sistematično zbirati gradiva o Slovencih in njihovih dosežkih v ZDA in po svetu.

Poleg sodelavcev je Gobcu pri raziskovanju kar pol stoletja pomagala žena Milena Gobec. Tako je nastala izjemno pomembna zbirka bogatega arhivskega gradiva o Slovencih in o slovenskem prispevku ZDA in svetu. Njuna največja skrb zadnja leta pa je bila, kako zagotoviti, da zakladnica informacij po njuni smrti ne bi končala na smetišču ali v ognju.

S pomočjo Arhiva Republike Slovenije in naklonjenih diplomatov, ki odstopajo prostor v svojih zabojnikih, je pričelo arhivsko gradivo kot življenjski dar zakoncev domovini postopoma prihajati v Slovenijo.

Arhiv RS je konec letošnjega junija prejel prvi del zelo obsežne zbirke, ki obsega 200 arhivskih škatel oziroma 20 tekočih metrov dragocenega gradiva. Celotna zbirka naj bi obsegala še vsaj štirikrat več gradiva. V arhivu pričakujejo, da bodo v prihodnje prejeli še več tisoč enot iz zbirke.

Zbirka vključuje različne podatke o pomembnih osebnostih s slovenskimi koreninami. Kot je za STA povedal direktor Arhiva RS, »gre za podatke o njihovi življenjski poti, poklicnem in ljubiteljskem udejstvovanju, skozi fotografije, pisma, pričevanja, izrezke iz časopisov, objave na spletnih straneh itd. Gre za neprecenljive podatke, zbrane z vseh vetrov na enem mestu.«

V arhivu že delajo na tehnični zaščiti pridobljenega arhivskega gradiva ter na njegovem urejanju in popisovanju, da bo čim prej dostopno njihovim uporabnikom, predvsem v znanstveno-raziskovalne namene.

Glede na pomembnost gradiva v arhivu resno razmišljajo tudi o njegovi sprotni digitalizaciji. Gradivo je bogat vir za prezentacijo, tudi v obliki razstav, ki jih bodo v arhivu v bližnji prihodnosti vsebinsko osmislili in izvedli.

Foto: arhiv Družine