Arhitekt Ivo Goropevšek prejemnik Slomškovega odlikovanja
Arhitekt Ivo Goropevšek prejemnik Slomškovega odlikovanja
Arhitekt Ivo Goropevšek, ki je letos praznoval okrogli jubilej, 80 let življenja, si je Slomškovo odlikovanje – medaljo mariborske nadškofije z reliefno Slomškovo podobo – prislužil za zasluge na področju cerkvene arhitekture ter za pomoč župnijam in za promocijo bl. škofa Slomška. »Spoštovani odlikovanec, iskreno vam čestitam za vaše dosedanje delo na področju arhitekture. Želim vam še naprej trdnega zdravja, da boste mogli tudi še v prihodnje narediti veliko lepega in dobrega ta skupnost Cerkve in za našo družbo nasploh,« je nadškof Cvikl čestital nagrajencu.
Znamenje pozornosti in zahvale
»To priznanje Nadškofije Maribor želi biti predvsem znamenje pozornosti in zahvale za prispevek gospoda Iva Goropevška, ki je v širši javnosti poznan po več uresničenih odmevnejših projektih in pušča vidne sledi svojega arhitekturnega delovanja, na področju cerkvene arhitekture,« je nadškof msgr. Alojzij Cvikl začel zapis v utemeljitvi Slomškovega odlikovanja, ki so ga predlagali duhovniki, stolni kanonik in župnik Stanko Praznik in dekan Igor Novak.
Zgled v mojstru Jožetu Plečniku
Pri oblikovanju sakralnega prostora vodi Goropevška najprej želja ustvariti estetsko primeren prostor za molitev, kjer se človek lahko sreča z Bogom, obenem pa mora arhitekt poskrbeti, da bo prostor primeren in praktičen za zbiranje ljudi pri bogoslužju ali ob drugih srečanjih. »Ivo Goropevšek se zgleduje po velikem slovenskem mojstru Jožetu Plečniku, tako da njegovi projekti na izviren način razodevajo njegovo dojemanje dimenzije duhovnega,« je navedeno v utemeljitvi.
Župnijska cerkev kakor 'srce' župnije
Nagrajenčevi projekti tako dobivajo svojstveno, umetniku lastno sporočilnost, ki pa je nadčasovna in človeka spontano in jasno nagovarja in vabi »Kvišku srca!«, je zapisal nadškof Cvikl: »Obenem smemo reči, da slavljenca pri načrtovanju navdihuje Slomškova misel, da je župnijska cerkev kakor 'srce' župnije. Kakor v telesu po žilah prihaja iz srca življenje do vsakega telesnega dela, tako prihaja novo, Božje življenje iz župnijske cerkve v sleherni dom v kraju in v vsako človeško srce.«
Dialog in sodelovanje
Ivo Goropevšek je skupaj z arhitektom Borutom Pečenkom soavtor projekta nove župnijske cerkve Marije Matere Cerkve in pripadajočih prostorov ob njej na Pobrežju v Mariboru. »Po nenadni smrti prof. Pečenka je Goropevšek kot arhitekt ves čas usmerjal zastavljeni projekt in pri tem dokazal svojo strokovnost in širino, ki se je zlasti pokazala v dialogu in sodelovanju z drugimi sodelujočimi umetniki in z domačim župnikom,« je zapisano v utemeljitvi.
Odprt za mnenja drugih
Ob skrbi za osnovno sporočilnost objekta z arhitekturnega vidika je bil vedno odprt tudi za mnenja drugih, v čemer je znal videti možnost za dodane vrednosti pri širšem gledanju na projekt. »Že ob začetku je poudaril, da je naloga arhitekta pripraviti prostor, oprema pa pripada umetnikom. Vendarle pa je pri celotnem projektu odločilno sodelovanje med arhitektom in drugimi vpletenimi,« je nadškof Cvikl zapisal v utemeljitev in dodal, da je projekt cerkve na Pobrežju sad takega plodnega sodelovanja.
Sodelovanje s češkimi umetniki
Tesno Goropevškovo sodelovanje s češkimi umetniki je pritegnilo zanimanje pristojnih v Starem Mestu na Moravskem za njegove projekte, izkušnja plodnega sodelovanja pa je postala posebej rodovitna, ko so mu tam zaupali projektiranje novega sakralnega prostora, cerkve Svetega Duha. »Ta projekt je sprejet z velikim odobravanjem predstavnikov tamkajšnje cerkvene in krajevne, mestne oblasti. Gre namreč za projekt, ki ima s svojo umestitvijo v prostor enkratno in izvirno sporočilnost,« piše v utemeljitvi Slomškovega odlikovanja.
Nova cerkev v Župniji Maribor - Košaki
Pomemben samostojni projekt Goropevška pa je tudi nova župnijska cerkev bl. Škofa Antona Martina Slomška v Župniji Maribor – Košaki. Ves čas nastajanja novega župnijskega centra, od začetka gradnje leta 2008, je Goropevšek tvorno sodeloval in prispeval odločilni delež pri projektu, tudi po njegovi zaslugi je bilo mogoče izgradnjo cerkve dokončati do stopnje, da je bila predlanskega 28. septembra slovesno posvečena.
V praznike stopiti z vero
Sicer pa je nadškof Cvikl v pridigi pri sveti maši na 4. adventno nedeljo med drugim dejal: »Pred vrati je božični praznik, zato nas želi Božja beseda preizkusiti, kako smo pripravljeni na ta dan. Res je, da je božični praznik pred vrati, a srce je še hladno, nepripravljeno. Polni smo še skrbi, ki jih ima vsak pred prazniki, kaj moramo še kupiti, kaj pripraviti. Pred nami je letošnji božič: kakšna naj bo naša prošnja? Da bi v te praznike stopili z vero, v veri poslušali Božjo besedo in jo po zgledu in priprošnji Marije upodobili v našem življenju.«
Celotna nedeljska pridiga nadškofa msgr. Alojzija Cvikla je v priponki.
4. adventna nedelja (pridiga nadškof Cvikl).docx