Kot poroča STA, so na ohranjenem pogorišču našli ostanke peči, številnega lončenega posodja in keramične dele večjih statev, ki morda govorijo o obrti večje razsežnosti. Vodja metliških izkopavanj Aleš Tiran je v pogovoru za medije povedal, da se je v notranjosti pogorele hiše ob njenem sesutju kot v nekakšni časovni kapsuli iz 9. ali 8. stoletja pred Kristusom ohranil ves hišni inventar.

Odkrili so namreč ostanke kuhinjskega, strežnega in obrednega lončenega posodja. Posebej so izstopale številne velike keramične uteži, ki so ležale ob kuhinjski peči, po katerih sklepajo, da so bile del večjih lesenih statev. Ker so omenjene uteži precej večje od doslej najdenih oziroma znanih z drugih arheoloških najdišč, pa sklepajo, da so odkrite statve morda služile obrti oziroma tkanju za večjo skupnost, je pojasnil Tiran.

Ob omenjenih glinenih utežeh so naleteli tudi na tako imenovane vijčke oziroma keramična vretenca za preslice in zoglenelo leseno statveno podnožje. Posebnost omenjene hiše je tudi v tem, da so ob tej odkrili odtok oziroma z lesenimi deskami obložen kanal.

Prazgodovinska naselbina se je najverjetneje raztezala po celotnem pomolu metliškega mestnega jedra.

Arheološke najdbe v metliškem mestnem jedru niso presenečenje, po odkritjih zadnjega tritedenskega raziskovanja, ki ga bodo končali konec tedna, pa sklepajo, da se je prazgodovinska oziroma starejšeželeznodobna naselbina najverjetneje raztezala po celotnem pomolu metliškega mestnega jedra.

Poleg ostankov omenjene pogorele hiše so v metliškem mestnem jedru odkrili še druge naselitvene plasti in drobne najdbe tako iz obdobja prehoda bronaste v starejšo železno dobo kot tudi iz mlajšeželeznodobnega latenskega obdobja. Naštete najdbe bodo po Tiranovih besedah obogatile dozdajšnje znanje o metliški prazgodovini, predvsem pa tudi novo stalno arheološko zbirko in razstavo, ki jo pripravljajo v tamkajšnjem Belokranjskem muzeju.