Srednješolce v Sloveniji spremljajo trije mentorji, njihov vrstnik, sicer študent športne vzgoje Matej Urbančič, Tatiana Modic Kržišnik profesorica slovenske besede na slovenskem srednješolskem tečaju ter Mirjam Mehle Javoršek, profesorice športne vzgoje.

V Slovenijo so prispeli 22. junija, ostajajo skupno 5 tednov in že počasi zaključujejo svoj obisk. Prispeli so dva dneva pred slovesnim obeleževanjem 30. letnice Republike, na katero je bila vabljena celotna delegacija dvajsetih udeležencev. Po besedah Tatiane Modic Kržišnik so bili otroci ob obeležju vidno ganjeni.

Slovenski srednješolski tečaj društva Marka Bajuka

Marko Bajuk je bil ravnatelj, ki je s šolanjem Slovencev začel že v taborišču v Avstriji. Ker so ljudje tudi po selitvi v Argentino potrebo po druženju in šolanju, se je začeto izobraževanje nadaljevalo, ustanovili so tudi slovenske osnovne in srednje šole.

Neformalno slovensko izobraževanje v Argentini

Slovenska šola v Argentini je neformalna in se izvaja le ob sobotah. Osnovna šola traja 8 let, sledi ji 5 let srednje. Osnovna se izvaja v soboto dopoldan, srednja popoldan, saj je sobota zaradi ostalih obveznosti ostala edina možnost za druženje. Od ponedeljka do petka otroci obiskujejo argentinsko, formalno šolo, ki obsega 6 let osnovne in 6 let srednje šole.

Maturanti so v Slovenijo prispeli z že pripravljenim programom, s katerim so se predstavili na nekaj prireditvah. FOTO: Tatiana Modic Kržišnik

Iz šestih slovenskih osnovnih se dijaki združijo v en srednješolski tečaj, v katerem klasične mature ni, šolanje zaključijo s testi. Potrdilo ob končanem šolanju na tečaju je izdano za lastno zadoščenje in formalno ni veljavno. Dijaki vsako leto prejmejo spričevalo z ocenami, ob koncu 5. letnika pa spričevalo in diplomo z zaključno prireditvijo, da so zaključili šolanje.

Argentinske srednje šole mature sicer ne poznajo, a bi bil temu najbližji stari izraz abitura. Sami zase pravijo, da so abiturienti, zato v slovenščini temu izrazu najbližjo besedo maturanti uporabijo tudi sami.

Domoljubni predmetnik

Predmetnik srednješolskega tečaja je sila zanimiv in bi popestril tudi kateri koli slovenski srednješolski predmetnik: poučujejo zgodovino, etnografijo, zemljepis, slovenščino, slovnico, slovstvo, verouk, družbeno vzgojo, svetovne nazore. Dijaki imajo predavanja od 15:00 popoldan do 19: 15. In danes se šola še vedno lahko pohvali, da ima za vsak predmet svojega profesorja.

»Dijaki so med seboj precej različni, saj tudi dijaki pridejo iz različnih okolij in nekateri se morajo bolj truditi. Ne govorijo namreč doma samo slovensko, razumejo vse, pogovornega jezika pa nimajo. Morda bomo od sedaj naprej morali dijake deliti, saj ni iste ravni znanja. Namen je, da se družijo, da so skupaj, da dobijo čim več informacij o Sloveniji,« pravi Tatiana Modic Kržišnik, ena od mentoric.

Mladinska poletna šola v Sloveniji: 5.–16. julij

Njen namen je predvsem izpopolnjevanje slovenščine, ker imajo dijaki možnost vadbe z lektorji, a je zapolnjena tudi s spremljevalnim programom: to leto z delavnicami klekljanja idrijske čipke, pripravo idrijskih žlikrofov, obiskom Gregorja Čušina, prek Zooma so se povezali z Nino Pušlar. Dnevi so zapolnjeni tudi z izleti, med drugim na Bled, v Čebelarski muzej v Radovljici, Planico, Škocjanske jame in na slovensko obalo. Program poletne šole je to leto sicer okrnjen, saj jo običajno obiščejo dijaki z vsega sveta, to leto pa je Slovenijo obiskala le skupina iz Argentine. Ob vsakoletnem prihodu v Slovenijo je sicer tudi običaj, da dijaki vsaj za 4 dni tudi obiščejo svoje slovenske sorodnike.

Pandemija zaznamovala potovanja zadnjih dveh let 

Stroški za potovanja dijakov v domovino njihovih staršev in starih staršev se običajno sicer zbirajo po skupnih fondih, prek Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, izseljenskega društva Slovenija v svetu in Slovenskega svetovnega kongresa. Ker pa je bila situacija prejšnje leto zaradi pandemije otežena, so stroški letošnjega potovanja skorajda v celoti padli na pleča staršev dijakov.

Tudi letošnji povratek v domovino zaradi svetovnih razmer pandemije spremlja bojazen, saj se bojijo, da bo Argentina tik pred njihovo vrnitvijo zaprla meje. Trenutno na dan vstop dovolijo le 600 potnikom, zato bodo prednost imeli tisti, ki se morajo vanjo nujno vrniti.

Tudi argentinski maturanti srednješolskega tečaja se strinjajo, da je potica kraljica slovenske kulinarike. Skupaj s čokolado, seveda. FOTO: Oton Naglost

Vsi v en glas: slovenski jezik, potica in Gorenjka

Kako utrip Slovenije doživljajo mladi v skupini smo povprašali tri najbolj pogumne in zgovorne. Mnenja vseh treh so do pičice natančno ujemajo v naslednjih elementih: vsi se tu počutijo kot doma, sanjajo v španščini in slovenščini, vsi dijaki so na slovesnosti ob 30-letnici Slovenije jokali. Slovenijo bi opisali po velikanskih količinah zelene barve, naravi in miru, kot ga v Argentini ne najdejo. Omeniti pa velja tudi prijaznost Slovencev.

Tomaž Javoršek FOTO: Helena Adamič

To je moj tretji obisk Slovenije. Zame slovenska beseda pomeni naš jezik, prvi jezik, saj smo doma govorili slovensko, odkar smo se rodili. Naši argentinski prijatelji sicer ne razumejo, zakaj moramo v šolo tudi v soboto. Meni je tam od vseh predmetov sicer najbolj všeč etnografija. Od slovenskih jedi imam najraje potico, golaž, domov pa bomo kot spominek odnesel čokolado Gorenjka. Glede prihodnosti ne vem še, katerega študija se bom lotil, a bi rad prišel študirat tudi v Slovenijo. Razmišljam tudi, da bi se kasneje vrnil v Slovenijo. Tomaž Javoršek, 17 let

Mikaela Križ FOTO: Helena Adamič

V Sloveniji sem drugič, a sem bila prvič, ko sem bila stara 2 let, zato se prvega obiska ne spomnim. V Argentini imamo Slovensko skupnost, mladinske dneve, naši starši in stari starši so nam pokazali da ljubiti Slovenijo pomeni ljubiti dom. Stari starši so nam pomagali pri učenju slovenščine, da bi lahko prišli nazaj tja, kjer so naše korenine. Čeprav sem se rodila v Argentini, lahko pridem v Slovenijo in rečem, da sem tukaj doma. Pri nas doma smo od samega začetka govorili slovensko. Slovenščino se je bilo tako najlažje naučiti, da bi jo uporabili tudi, ko bi prišli do osnovne šole. Če že od malih nog govoriš slovensko zagotovo pomaga. Udeležba na proslavi ob 30-letnici Slovenije na trgu republike je bila ganljiva. Čutili smo to, kar so nam govorili vsa ta leta in ko smo hodili v šolo, vse se je zrcalilo v tem dogodku. Od predmetov srednješolskega tečaja so mi etnografija, šege in navade ter družbena vzgoja. Pri družbeni vzgoji smo morali izdelati raziskavo o naši družini ter kako se je začela slovenska skupnost v Argentini. Od slovenskih jedi imam najraje krofe in potico, rižoto, domov bom kot spominek odnesla čaje in Gorenjko. Morda bi kasneje, po študiju prišla sem tudi živet. Mikaela Križ, 17 let.

Jana Kastelic FOTO: Helena Adamič

Tudi jaz sem v Sloveniji drugič. To, da se učimo slovensko na nek način delamo tudi za naše starše, da bi se oni počutili doma, čeprav so več let živeli v Argentini. A ne bi rekla, da se naši starši Slovenije spominjajo z nostalgijo, radi se jo spominjajo, a ne vem, če bi se vrnili v Slovenijo, ker je zdaj tudi tam njihov dom. S svojimi španskimi prijatelji se ne morem ravno pogovarjati o Sloveniji, ker gre za neko dvojnost. Od začetka nam obiskovanje šole ob sobotah ni bilo všeč, ker je bilo zjutraj, potem pa smo se med seboj spoznali. Meni je od predmetov na srednješolskem tečaju najbolj všeč etnografija. Od slovenskih jedi imam pa najraje orehovo potico. Kot spominek bom domov odnesla čaje in Gorenjko. Prekmurske gibanice žal ne morem odnesti. Jana Kastelic, 17 let