Švicarski finančni nadzornik v Vatikanu, Rene Brülhart, je minuli konec tedna v pogovoru za avstrijski časnik 'Die Presse' aretacijo domnevnega 'črnoborznega sla', prelata Nunzia Scarana, označil kot dokaz za učinkovitost nadzornega sistema AIF, ki ga je sam vpeljal konec lanskega leta. Po njegovih besedah torej ni mogoče reči, da ukrepi Benedikta XVI. za dosego preglednosti finančnega poslovanja v Vatikanu niso bili učinkoviti in da so se stvari premaknile šele po prevzemu pontifikata papeža Frančiška. Ugibanj, ali je bil odstop Benedikta XVI. povezan z nepreglednim finančnim poslovanjem, Brülhart v omenjenem pogovoru ni želel komentirati.

Tudi odstop direktorja Vatikanske banke IOR, Paola Ciprianija, in njegovega namestnika Massima Tullija, bi lahko označili kot 'logično posledico', kajti 'slej kot prej se je s posledicami potrebno soočiti', je prepričan 41-letni Švicar.

Brülhart je v pogovoru izpostavil učinkovitost ukrepov, ki jih je pri urejanju finančnega področja uvedel že Benedikt XVI.: »Papež Benedikt XVI. je konec leta 2010 napovedal boj proti pranju denarja, ustanovil finančni nadzorni odbor AIF in pričel uvajati pravni nadzor. Vatikan se je pri preverjanju evropskega odbora Moneyval izkazal in AIF je bil minuli teden sprejet v skupino Egmont, svetovno združenje za boj proti pranju denarja. V dveh letih in pol je bilo ogromno narejenega. Hiša se gradi zidak za zidakom«, meni Brülhart. Na vprašanje, ali bo sledilo še več odstopov, Brülhart ne more odgovoriti, saj ni uslužbenec IOR, kot je pojasnil. Glede poročil o naložbah vatikanskih vrednostnih papirjev v času izbruha finančne krize pa lahko po njegovih besedah 'še raznese kakšno finančno bombo'. Odločilnega pomena pri tem je, 'da smo ustvarili orodja, s katerimi lažje prepoznamo določene stvari, kar nam bo gotovo v pomoč tudi v tem primeru'.

Brülhart je prepričan, da se bodo z dvostranskim sporazumom, ki je trenutno v pripravi, razumno in prijateljsko uredili tudi napeti odnosi med Vatikanom in Italijansko centralno banko. Glede tega so vsekakor 'na dobri poti'. V tej smeri se odvija tudi urejanje odnosov z državami, s katerimi so bili tovrstni sporazumi že sklenjeni (ZDA, Belgija in Španija). »V prihodnjih mesecih pa bomo podpisali sporazum z večjimi evropskimi državami skupine G20«, je pojasnil švicarski denarni izvedenec.

Brülhart je v pogovoru spomnil, da je namen IOR služenje katoliški Cerkvi. Vatikanska banka je na nek način družba za upravljanje premoženja s povsem jasnim ciljem. Pomembni sta predvsem dve stvari: »Komu je inštitut namenjen oz. kdo sploh lahko posluje preko IOR? In globalni značaj, ki je s tem povezan; v Vatikanu imamo ustanovo, ki nosi odgovornost za 1,2 milijardi katoličanov.« Odločilnega pomena je, da so v primeru nepravilnega poslovanja – »in povsod, kjer se sklepajo finančni posli, tega ni mogoče 100 % izključiti« - na voljo ustrezna orodja za odpravo nepravilnosti.

Brülhart na stvarna tla postavlja tudi govorice o imetnikih računov pri Vatikanski banki, od mafijskih šefov pa vse do Osame bin Ladna. Ostati moramo pri dejstvih –»in tudi pri razsežnostih: pri IOR govorimo o šestih do sedmih milijardah evrov bilančne vsote. Vsaka dunajska hranilnica verjetno razpolaga z večjimi sredstvi. Bistvo tega je: ne glede na to, ali imate velike ali majhne zneske, Vatikan bo vedno stal v luči žarometov.«

Za razjasnitev omenjenega vprašanja bodo pri nadzornem odboru preverili vsakega izmed 19.000 računov, da bi s tem dobili pregled nad strankami in po potrebi ukrepali. »Vzporedno s tem si seveda prizadevamo, da bi ustvarili mednarodno mrežo, ki bi jo lahko aktivirali v primeru morebitnih opozoril«, je še pojasnil Brülhart.

Vir: Kathpress

Foto: splet