Kot so po navedbah avstrijskega Kathpressa poročali poljski mediji, je 78-letni nadškof umrl za posledicami okužbe z novim koronavirusom. Hoser je želel okrevati po koronavirusni bolezni, da bi se nato lahko znova vrnil v Medžugorje, kjer je bil apostolski vizitator za priljubljeno Marijino romarsko središče. Po zapletu zdravstvenega stanja, zaradi koronavirusne bolezni se je pojavilo vnetje, ki je postopoma napadlo delovanje nekaterih notranjih organov, so nadškofa prepeljali na urgentni oddelek bolnišnice Ministrstva za notranje zadeve v Varšavi, kjer je pozneje umrl. Pogreb nadškofa Hoserja bo 20. avgusta v varšavsko-praški katedrali.

Pogreb nadškofa Hoserja bo 20. avgusta v varšavsko-praški katedrali.

Hoser je širši javnosti postal znan kot apostolski vizitator za Medžugorje: papež Frančišek ga je leta 2017 v ta romarski kraj poslal kot svojega posebnega zastopnika, da bi tam raziskal pastoralne razmere in potrebe romarjev. Leta 2018 je sveti oče Hoserja imenoval za apostolskega vizitatorja s posebnim statusom za medžugorsko župnijo.

Po študiju medicine v red palotincev

Henryk Hoser se je rodil 27. novembra 1942 v Varšavi. Študiral je na Medicinski akademiji, kjer je leta 1966 z diplomo zaključil študij medicine. Po končanem študiju je na akademiji deloval kot strokovni asistent. Leta 1968 se je Hoser pridružil redu palotincev. V letih med 1970 in 1974 je študiral filozofijo in katoliško teologijo v bogoslovnem semenišču palotincev v poljskem mestu Oltarzew. 16. junija 1974 mu je škof Wladyslaw Miziolek podelil mašniško posvečenje.

Nadškof je umrl zaradi zapletov med okrevanjem po koronavirusni bolezni.

V letih med 1975 in 1996 je deloval kot misijonar v Ruandi. Leta 1978 je v Kigaliju ustanovil medicinsko in socialno središče, ki ga je vodil 17 let, poleg tega pa še središče za družinsko vzgojo (Action Familiale). Več let je bil pristojen tudi za cerkvene programe in ustanove za boj proti aidsu v Ruandi.

Med 2008 in 2017 varšavsko-praški nadškof

Leta 1994 so ga kot izvedenca za družino in razvoj povabili k izredni škofovski sinodi za Afriko. Po državljanski vojni v Ruandi leta 1994 ga je Sveti sedež v odsotnosti apostolskega nuncija imenoval za apostolskega vizitatorja v Ruandi. V letih med 1996 in 2003 je bil Hoser vrhovni predstojnik Katoliškega apostolata v Franciji. V tem času je v imenu Kongregacije za evangelizacijo narodov obiskal vsa večja semenišča na misijonskih območjih. Leta 2004 je bila imenovan za rektorja palotincev v Bruslju, kjer je prevzel tudi pastoralno sodelovanje z Evropsko zvezo.

Nadškof Hoser je varšavsko-praško škofijo vodil do leta 2017.

Papež Janez Pavel II. je Hoserja 22. januarja 2005 imenoval za škofa in drugega tajnika Kongregacije za evagelizacijo narodov ter predsednika Papeških misijonskih družb. 19. marca 2005 mu je kardinal Crescenzio Sepe podelil škofovsko posvečenje. Papež Benedikt XVI. ga je leta 2008 imenoval za varšavsko-praškega nadškofa. Hoser je škofijo vodil do svoje upokojitve decembra 2017.

V Poljski škofovski konferenci je bil predsednik izvedenske skupine za bioetiko ter član pastoralne komisije in sveta za družino. Od leta 2009 je bil tudi svetovalec Kongregacije za evagelizacijo narodov. Istega leta ga je Benedikt XVI. imenoval za udeleženca druge izredne sinode za Afriko.