Colette je očarljiva in družabna ženska, v življenju pa ima najraje svoje sorodnike, prijatelje in sosede ter … svojo vero. Način življenja, kakršnega je vajena, pripisuje odraščanju v značilni italijanski družini s številnimi italijanskimi sorodniki, ki so živeli v isti ulici, in pogostim množičnim družinskim srečanjem.

Colette Sciscilo. FOTO: osebni arhiv

Kot je povedala v pogovoru za ameriške katoliške medije, so starši njenega očeta živeli v Atlantic Cityju, »kjer sem preživljala vsako poletje, tam vzgajala svoje otroke, pa tudi svoje vnuke«, ki so bili deležni številnih italijanskih izročil in spominov. Oba Colettina dedka sta v Ameriko prišla iz Italije, njena prababica in pradedek po materi pa sta imela italijansko stojnico na tržnici v Washingtonu.

Opazovanje družinskih članov pri kuhanju je na Colette naredilo neizbrisen vtis in spodbudilo njeno vseživljenjsko strast do kuhe.

Colette je odraščala v jugovzhodnem okrožju Washingtona in v mladosti obiskovala katoliške šole. Kot pripoveduje, je ena od petih otrok v družini, ko je odraščala, pa je bilo v njihovi soseski veliko družin z 10 ali 12 otroki. Večina njenih sorodnikov je bila dejavna na katoliškem področju. Njen oče je bil gradbeni inženir in sedemčlanska družina se je preživljala z njegovo nizko plačo.

Družinska druženja ob hrani

Seveda ne preseneča, da je Colettina italijanska dediščina vključevala veliko druženja ob hrani, in ko je opazovala družinske člane pri kuhanju, je to nanjo naredilo neizbrisen vtis ter spodbudilo njeno vseživljenjsko strast do kuhe:

»Moja mama je vzgajala pet otrok in nje nisem toliko opazovala, toda vedno smo imeli družbo, vedno so bila na programu družinska druženja, in opazovala sem, kako kuhajo druge mame, tete in strici, od svoje mame pa sem se naučila pripraviti lazanjo z nadevom iz rikote. Moja babica po očetovi strani je imela značilno italijansko vzgojo in pogosto sem jo opazovala, kako kuha. Še danes pripravljam solato Concetta ter njene mesne kroglice in braciole.«

Ko se je Colettin mož vrnil iz službe, je pogosto dejal, da je stopil v razkošno francosko restavracijo.

Kot je pojasnila, je svoje kuhanje izpopolnila z veliko eksperimentiranja in zbiranjem številnih kuharskih knjig. »Rada jem in rada kuham,« pravi Colette. »Po potovanju v Pariz sem se naučila francoske kuhinje. Rada sem eksperimentirala že z običajnimi večerjami ob delavnikih. Ko se je mož vrnil iz službe, je pogosto dejal, da je stopil v razkošno francosko restavracijo.« Colette je prepričana, da je pomembna tudi predstavitev jedi, ne glede na to, ali gre za razkošno ali domačo kuhinjo, ter da so namizni prti, prtički in predstavitev hrane pomembni, ne glede na to, ali kuhamo za dve ali osem oseb.

Bučke so lahko osnova številnim jedem. FOTO: Pixabay

Kuharski apostolat

Ko so njeni otroci končali študij in je pustila službo s polnim delovnim časom, je ustanovila kuharski apostolat z namenom, da bi otrokom pomagala pri učenju kuhe, načrtovanju jedilnikov, nakupovanju osnovnih živil, peki, pozneje pa tudi pri osvajanju zahtevnejših receptov, »celo francoskih«, kot z veseljem pristavi.

Colette je svojim varovankam prek kuhanja posredovala tudi temelje katoliške vere.

Za svoje tečaje ni zaračunavala denarja. Začela je z nekaj deklicami, eni od njih je bilo ime Maria: »Z mano je začela, ko je bila stara 12 let, in ni znala ničesar, nobene samozavesti ni imela. Ko je prišla k meni, sem začela pripravljati kuharsko knjigo, vezano v mapo, ki je vključevala, kako si priskrbeti osnovna živila, osnovne kuharske potrebščine, kratke in preproste recepte, razlage, za kaj so potrebni posamezni pripomočki in kako jih uporabljati. Vsako dekle je imelo svoj izvod. Nakupila sem sestavine, načrtovala jedilnik, in vsakokrat smo pripravile po eno jed, začele smo res preprosto.« Dekleta so ob tem rasla kot osebnosti, Colette jim je prek kuhanja posredovala tudi temelje svoje vere, ob tem pa nudila izvrsten zgled nesebičnega darovanja svojega časa za blagor skupnosti.

Navdušena je bila, ko je videla, kako se je Maria razcvetela. Sčasoma se je njena preobrazba zdela kar neverjetna: »Še vedno se srečujeva in še vedno kuhava skupaj.« Maria je danes mlada ženska, ki je prehodila dolgo pot od trenutka, ko je prvič prišla h Colette, postala je samostojna oseba, ki lahko veliko stori za skupni blagor, »ne le s kuhanjem, ampak tudi s svojo osebnostjo, ko se razdaja sočloveku«.

Pomembno je, da posredujemo svoje veščine in znanje, da pomagamo prijatelju ali družinskemu članu.

Čas za družino

Ko so prišli Colettini vnuki, se je generacija njenih učencev zamenjala: »Še vedno kuham in pečem, posebej rada pa to počnem z vnuki, hčerko in snaho,« pove Colette. »Imamo čudovite, pristne jedi za vse priložnosti in vsi nekaj prispevamo. Prejšnji mesec sem obiskala brata in svakinjo v New Jerseyju, prinesla sem svoje posode, kuhalnico in vse sestavine ter svakinjo naučila, kako pripraviti rižoto po milansko.«

»Rada kuham, rada prinesem hrano na kakšen dogodek ali pomagam novopečeni mamici, ki ji prav pride, da ji kdo nekaj časa pomaga pri pripravi jedi za družino,« še pove Colette. »Pomembno je, da to počnemo, da posredujemo svoje veščine in znanje, da pomagamo prijatelju ali družinskemu članu. Ključno zame pa je, da prosim Boga, naj me navdihuje s čutom za dobrodelnost, in vem, da me bo vedno vodil po pravi poti, da bom lahko izpolnjevala njegovo voljo.«

Bučke po nonino. FOTO: Pixabay

Bučke po nonino

Odvisno od velikosti narezanih kosov iz navedenih sestavin dobite 12 ali 18 porcij.

Potrebujete:

• 1/2 skodelice nasekljane čebule
• 1/2 skodelice rastlinskega olja
• 3 skodelice olupljenih in naribanih bučk
• 1 skodelico moke z dodanim pecilnim praškom, ščepcem soli in tremi žlicami olja ali stopljenega masla
• 4 razžvrkljana jajca
• 1/2 skodelice ribanega parmezana
• 10 dag nastrgane mocarele
• 1/2 žličke soli
• 1/2 žličke popra
• 1/2 žličke posušenega origana

Priprava:

1. Pečico segrejte na 180 stopinj. Dno in stranice pekača velikosti 20 x 30 cm namastite in dno obložite s papirjem za peko. Namastite tudi papir.
2. Nasekljano čebulo podušite na rastlinskem olju, da rahlo porumeni. Preostale sestavine skupaj s čebulo zmešajte v veliki skledi. Mešanico vlijte v pripravljeno posodo za peko in jo enakomerno porazdelite po pekaču.
3. Pecite 40 minut ali dokler zmes na vrhu ne porjavi. Narežite na poljubno velike kose.

Bog žegnaj!