Podpisniki so apel poslali v Državni zbor RS oz. na naslov njegove komisije za peticije in človekove pravice. Predsednik komisije, poslanec SDS Jože Tanko, je že sklical sejo te komisije, ki bo v parlamentu 10. maja ob 14. uri – edina dnevna točka je prav obravnava omenjenega apela. Med vabljenimi gosti so štirje podpisniki apela ter ministri za notranje zadeve, obrambo in pravosodje, generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant, varuh človekovih pravic Peter Svetina, varuh človekovih pravic, dr. Helena Jaklitsch (podpredsednica Nove Slovenske zaveze, zgodovinarka), dr. Ivan Štuhec (teolog in moralni filozof), dr. Jože Dežman (zgodovinar in predsednik vladne Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč), izr. prof. dr. Mitja Ferenc (zgodovinar, prvi podpisnik peticije o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je obravnavala komisija za peticije Evropskega parlamenta), dr. Tomaž Ivešić (direktor Študijskega centra za narodno spravo), dr. Damjan Hančič (zgodovinar Študijskega centra za narodno spravo), dr. Jože Možina (zgodovinar, avtor monografije Slovenski razkol), Judita Treven (nečakinja dveh umorjenih domobrancev) in Roman Leljak (publicist).

»Bodimo vztrajni …«

Preden predstavimo vsebino apela, še nekaj besed o podpisnikih. Štiri civilnodružbene pobude, ki se v javnem prostoru zavzemajo za pravice žrtev komunizma in njihove svojce, so bile prirediteljice odmevne spominske slovesnosti 16. maja 2023 na Trgu republike, torej na predvečer dneva spomina na žrtve komunizma. Prav ta pietetna slovesnost pa je bila nekakšen »povod«, da se je sedanja vlada na nočni dopisni seji v totalitarni maniri odločila ukiniti ta spominski dan – poteza, ki je sprožila splošno javno ogorčenje v Sloveniji, odmevala pa je tudi v mednarodnem prostoru, zlasti v Evropskem parlamentu ob obravnavi peticije o pravici do groba in spomina, ki jo je vložil zgodovinar dr. Mitja Ferenc.

16. maja ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani pričakujejo vse, ki so iskreno zavezani kulturi spominjanja.

Ukinjeni spominski dan pa ni tudi izbrisani spominski dan. Štirje prireditelji bodo namreč tudi letos skupaj organizirali slovesnost na predvečer spominskega dneva – 16. maja ob 21. uri na Trgu republike pričakujejo vse, ki so iskreno zavezani kulturi spominjanja. Prireditelji k udeležbi vabijo tudi z naslednjim pozivom: »Bodimo vztrajni, širimo dobro besedo. Spomnimo se na Zorka Simčiča: Resnica nikoli ne triumfira, toda njeni nasprotniki propadejo.«

Dr. Matija Ogrin, predsednik Nove Slovenske zaveze, je bil med govorniki lanske slovesnosti na predvečer (prav tisti čas ukinjenega) dneva spomina na žrtve komunizma. FOTO: Tatjana Splichal

V nadaljevanju (z uredniško dodanim naslovom) objavljamo apel, 23. aprila vložen v državni zbor in naslovljen na parlamentarno komisijo za peticije; njegovi podpisniki so dr. Matija Ogrin (Nova Slovenska zaveza), Romana Bider (Vseposvojitev), Vlasta Doležal Rus (Prebudimo Slovenijo) in zasl. prof. dr. Janez Juhant (Združeni ob lipi sprave).

»Do zločina ni mogoče biti nevtralen«

Spoštovani! 

Podpisani predstavniki štirih civilnih gibanj ugotavljamo, da Vlada RS po lanski ukinitvi narodnega dneva spomina na žrtve komunizma 17. maja ni naredila ničesar, s čimer bi to obžalovanja vredno odločitev popravila in zagotovila žrtvam dostojen javni spomin. 

Zato bomo tudi letos organizirali 16. maja ob 21h na Trgu republike v Ljubljani spominsko svečanost, namenjeno pietetnemu spominu na žrtve komunizma in revolucije. S tem želimo tudi opozoriti slovensko javnost, da Vlada RS s takšnim ravnanjem izraža poniževalen odnos do mučenih in pobitih žrtev komunizma. Opozoriti moramo javnost, da je to ne le žaljivo do prizadetih svojcev v domovini, zamejstvu in po svetu, marveč predvsem družbeno razdiralno in nevarno, saj s tem Vlada RS omalovažuje žrtve zločinov in posredno relativizira zločine nad njimi. 

Do zločina ni možno biti nevtralen: če ga ne zavračamo, mu s tem tiho ali izrecno pritrjujemo. 

 Vlada /naj/ poskrbi za pieteten pokop ekshumiranih slovenskih in romskih žrtev komunistične revolucije v Ljubljani na Žalah ali na Orlovem vrhu, kar naj bo dopolnilo k poprejšnjemu sprejetju pokojnih v slovensko narodno občestvo.

Zato državljani Slovenije, zbrani v štirih civilnih gibanjih, ob ukinjenem narodnem dnevu spomina na žrtve komunizma prosimo Komisijo za peticije, človekove pravice in enake možnosti v Državnem zboru, naj ob spoštovanju trpljenja in krivične smrti teh žrtev v okviru svojih pristojnosti skliče posebno sejo in z njo spodbudi Vlado in Državni zbor RS, 

• da Vlada izda mrliške listine za vse žrtve komunizma, jih s tem vključi v uradne evidence Republike Slovenije, kjer jih zdaj ni in država za te žrtve uradno ne ve, ter jim s tem izrazi osnovno dostojanstvo človeških oseb in članov slovenskega narodnega občestva; Vlada naj objavi javno evidenco žrtev komunističnega nasilja; 

• da Državni zbor sprejme ustrezno izjavo z zakonsko močjo, s katero bo zločine komunizma obsodil kot zavržne, jih izločil iz polja sprejemljivega, žrtve pa rehabilitiral kot nedolžne ter jim povrnil dobro ime; 

• da Vlada poskrbi za pieteten pokop ekshumiranih slovenskih in romskih žrtev komunistične revolucije v Ljubljani na Žalah ali na Orlovem vrhu, kar naj bo dopolnilo k poprejšnjemu sprejetju pokojnih v slovensko narodno občestvo. 

Pravno dolžnost, da to stori, nalaga Republiki Sloveniji mdr. »Zakon o ratifikaciji Mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem« (MKZVOPI), ki je v veljavo stopil 20. 11. 2021. V pravnem jeziku te konvencije so revolucionarni poboji vzrok prisilnega izginotja tisočev oseb, kar konvencija definira kot zločin, ki ga mora država raziskati ter podati o njem uradno poročilo. Žrtve prisilnega izginotja imajo tudi pravico do moralnega zadoščenja: država mora poskrbeti za njihovo »(b) rehabilitacijo; (c) zadoščenje, kar vključuje tudi vrnitev dostojanstva in ugleda« (24. člen). 

Hkrati naj Vlada RS poda jasen odgovor na vprašanja, ki jih je Sloveniji poslal Odbor za peticije Evropskega parlamenta ob sprejetju peticije prof. Mitje Ferenca. Apeliramo in prosimo, naj Vlada misli na vse Slovence in naj ustavi uničujoče drsenje v toleriranje zločina.

Bo slovenska država uresničila pobude iz apela? FOTO: Tatjana Splichal