Apel Republiki Sloveniji so sestavili »ob misli na naše pobite in ob bližajočem se uradno ukinjenem dnevu spomina na žrtve komunizma«, podpisali pa so ga štirje organizatorji lanske spominske slovesnosti 16. maja: dr. Matija Ogrin (Nova Slovenska zaveza), Romana Bider (Vseposvojitev), Vlasta Doležal Rus (Prebudimo Slovenijo) in zasl. prof. dr. Janez Juhant (Združeni ob lipi sprave).

Vlada ni storila nič

Kot ugotavljajo podpisani predstavniki štirih civilnih gibanj, Vlada po lanski ukinitvi narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja 17. maja ni storila ničesar za popravo te odločitve in zagotovitev žrtvam dostojen javni spomin, zato bodo tudi letos 16. maja ob 21. uri na ljubljanskem Trgu republike izpeljali spominsko slovesnost, namenjeno pietetnemu spominu na žrtve komunizma in revolucije.

Poniževalen  odnos do žrtev

S tem želijo tudi opozoriti slovensko javnost, da Vlada s takšnim ravnanjem izraža poniževalen odnos do mučenih in pobitih žrtev komunizma, kar je ne le žaljivo do prizadetih svojcev, temveč zlasti družbeno razdiralno in nevarno, saj Vlada s tem omalovažuje žrtve zločinov in posredno relativizira zločine nad njimi.

Do zločina ni mogoče biti nevtralen

Ker do zločina ni mogoče biti nevtralen (»če ga ne zavračamo, mu s tem tiho in izrecno pritrjujemo«), so predstavniki štirih civilnih gibanj ob ukinjenem narodnem dnevu spomina na žrtve komunizma prosili parlamentarno Komisijo za peticije, človekove pravice in enake možnosti, naj »ob spoštovanju trpljenja in krivične smrti teh žrtev« skliče posebno sejo, in predsednik komisije Jože Tanko (SDS) jim je ugodil.

Mrliške listine in javna evidenca žrtev

Podpisniki upajo, da bo ta seja spodbudila Vlado, naj izda mrliške listine za vse žrtve komunizma, jih s tem vključi v uradne evidence, v katerih jih zdaj ni in država za te žrtve uradno ne ve, in jim tako izrazi osnovno dostojanstvo človeških oseb in članov slovenskega narodnega občestva. Vlada naj po njihovem tudi objavi javno evidenco žrtev komunističnega nasilja.

Poziv Vladi in Državnemu zboru

Podpisniki Vlado še pozivajo, naj poskrbi za pieteten pokop ekshumiranih slovenskih in romskih žrtev komunistične revolucije v Ljubljani na Žalah ali na Orlovem vrhu, Državni zbor pa, daj sprejme ustrezno izjavo z zakonsko močjo, s katero bo zločine komunizma obsodil kot zavržne, jih izločil iz polja sprejemljivega, žrtve pa rehabilitiral kot nedolžne in jim povrnil dobro ime.

Podpisniki upajo, da bo ta seja spodbudila Vlado, naj izda mrliške listine za vse žrtve komunizma, jih s tem vključi v uradne evidence, v katerih jih zdaj ni in država za te žrtve uradno ne ve, in jim tako izrazi osnovno dostojanstvo. FOTO: Tatjana Splichal

Vzrok prisilnega izginotja tisočev oseb

»Pravno dolžnost, da to stori, Sloveniji nalaga tudi Zakon o ratifikaciji Mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem, ki je v veljavo stopil 20. novembra 2021. V pravnem jeziku te konvencije so revolucionarni poboji vzrok prisilnega izginotja tisočev oseb, kar konvencija definira kot zločin, ki ga mora država raziskati in o njem podati uradno poročilo,« opozarjajo podpisniki.

Pravica do moralnega zadoščenja

In še: »Žrtve prisilnega izginotja imajo tudi pravico do moralnega zadoščenja: država mora poskrbeti za njihovo 'rehabilitacijo in zadoščenje, kar vključuje tudi vrnitev dostojanstva in ugleda'. Hkrati naj Vlada poda jasen odgovor na vprašanja, ki jih je Sloveniji poslal Odbor za peticije Evropskega parlamenta ob sprejetju peticije prof. Mitje Ferenca. Apeliramo in prosimo, naj Vlada misli na vse Slovence in naj ustavi uničujoče drsenje v toleriranje zločina.«

Vabljeni

Apel bodo torej obravnavali na današnji (ob 14. uri) seji komisije, na katero so med drugim vabljeni tudi zgodovinarji dr. Helena Jaklitsch, dr. Jože Dežman, izr. prof. dr. Mitja Ferenc, dr. Jože Možina in dr. Damjan Hančič, direktor Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaž Ivešić, teolog in moralni filozof dr. Ivan Štuhec, publicist Roman Leljak in nečakinja dveh umorjenih domobrancev Judita Treven.

Ministri, državna tožilka in varuh

Vabljeni pa so tudi trije predstavniki Vlade, ministri mag. Boštjan Poklukar (za notranje zadeve), Marjan Šarec (za obrambo) in Andreja Katič (za pravosodje), generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant in varuh človekovih pravic Peter Svetina. Med predlogi sklepov seje komisije je šest pozivov Vladi ter po en predlog Vladi in Varuhu človekovih pravic.

Pospešitev postopkov, izkopov in identifikacije žrtev

Med pozivi Vladi so, naj izda mrliške liste za vseh 14.901 doslej znanih žrtev komunističnega nasilja; naj ponovno preveri seznam žrtev 2. svetovne vojne, na katerem je vsaj 43.000 žrtev, ki še niso vpisane v register umrlih; naj (z Državnim tožilstvom in Policijo) zagotovi pospešitev postopkov, izkopov in identifikacije žrtev iz znanih morišč.

Ponovna uvedba 17. maja

Pa tudi, naj Vlada poskrbi za pieteten pokop ekshumiranih slovenskih in romskih žrtev komunistične revolucije v Ljubljani na Žalah ali na Orlovem vrhu; naj pripravi ustrezen akt, s katerim se bo zločine komunizma obsodilo kot zavržne, žrtve pa rehabilitiralo kot nedolžne; in naj ponovno uvede 17. maj kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.

Križ za vsako žrtev

Hkrati naj bi komisija predlagala Vladi, da se v Ljubljani ali okolici uredi spominski park vseh žrtev revolucionarnega nasilja, v katerem bi poleg skupnega spomenika vsaki od žrtev postavili lasten križ; Varuhu človekovih pravic pa, da v zvezi z žrtvami komunističnega nasilja in revolucije na Slovenskem pripravi posebno poročilo, ki bi ga nato obravnavali na seji komisije in na plenarni seji Državnega zbora.

Ker smo ljudje

Kot zapisano, pa vsa podpisana civilna gibanja na predvečer nesojenega nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, torej v četrtek, 16. maja 2024, ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani, kot že lani, pripravlja spominsko slovesnost »Ker smo ljudje«, na kateri bo slavnostni govornik dr. Mitja Ferenc, prvopodpisani pod Peticijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega nasilja v Sloveniji, ki jo je sprejel Odbor za peticije Evropskega parlamenta.

5-minutno zvonjenje po vsej državi

»Naša slovesnost bo ponovno izrazito pietetna in se bo začela z lepo gesto, s 5-minutnim zvonjenjem zvonov po vsej Sloveniji. Za spomin bomo žrtvam komunističnega nasilja prinesli rože, prižigali bomo svečke, brali bomo njihova imena, prepletali se bosta primerna beseda in glasba,« je v odmevnem nedeljskem Intervjuju z dr. Jožetom Možino na TV Slovenija pojasnila Romana Bider, ustanoviteljica spravne pobude Vseposvojitev.