Ministrom za zunanje zadeve EU, tudi slovenskemu dr. Anžetu Logarju, so se pridružili še ameriški državni sekretar Antony Blinken, generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg ter britanska in kanadska zunanja ministrica Liz Truss in Melanie Joly, prek avdio-video konference pa se je priključil tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.

Učinki sprejetih omejevalnih ukrepov že vidni

Kot so sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva, so se sogovorniki strinjali, da so že vidni učinki sprejetih omejevalnih ukrepov zoper Rusijo in da si je treba še naprej prizadevati za zaustavitev ruske agresije in za takojšnjo prekinitev nasilja in obleganja Ukrajine, hkrati so si bili enotni tudi glede materialne in politične podpore Ukrajini.

Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar. FOTO: Ministrstvo za zunanje zadeve

Zaščititi vse večje število beguncev

Prikimali so, da je treba zaščititi iz dneva v dan večje število ukrajinskih beguncev. »Širitev EU predstavlja upanje za Ukrajince in njihov boj zoper rusko agresijo ter za ohranitev evropskega miru in naših vrednot. Zato mora EU dati Ukrajini jasno evropsko perspektivo in ji tako pokazati, da ne bo ostala sama,« je poudaril minister Anže Logar.

Dodatnih 1,1 milijona evrov slovenske pomoči

Pohvalil je pogum Ukrajincev in njihovega vodstva, ki z vsemi silami in izjemno odločnostjo branijo suverenost in svobodo svoje države, in pozval k nadaljnji podpori Ukrajine, pri čemer bo Slovenija – kot odziv na poziv OZN za pomoč Ukrajini – namenila dodatnih 1,1 milijona evrov humanitarne pomoči za ukrajinske prebivalce.

Skupni razmislek o razširitvi omejevalnih ukrepov

Minister Logar je še pozval k nadaljnjemu skupnemu razmisleku o razširitvi omejevalnih ukrepov in k spremljanju razmer v Gruziji, Moldaviji in na Zahodnem Balkanu. Sogovornike je tudi obvestil o poškodovanju slovenskega častnega konzulata v Harkovu in o slovenski pridružitvi zahtevam skupine držav za neodvisno preiskavo ruskih kršitev mednarodnega prava.

Državni sekretar Gašper Dovžan in francoski državni sekretar za evropske zadeve Clément Beaune. FOTO: Avtor Ministrstvo za Evropo in zunanje zadeve Francije/Jonathan Sarago

Državni sekretar Dovžan v Arlesu

V francoskem Arlesu pa so se na neformalnem srečanju sestali ministri in državni sekretarji za evropske zadeve, ki so prav tako osrednjo pozornost namenili krizi v Ukrajini, pa tudi stanju vladavine prava v EU in Konferenci o prihodnosti Evrope. Slovenijo je na srečanju zastopal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Gašper Dovžan.

Pripravljenost za poglobitev odnosov z Ukrajino

V neformalni razpravi so prisotni enotno obsodili rusko invazijo na suvereno državo Ukrajino, poudarili pripravljenost za poglobitev odnosov z Ukrajino in pozvali k nadaljnji krepitvi evropskih mehanizmov za krizno upravljanje, odpornosti in sposobnosti Unije za soočanje z različnimi oblikami kriz.

Tudi poziv k pripravi na ruske protiukrepe

Dovžan je pozval k jasni evropski perspektivi partnerskih držav Vzhodnega partnerstva, poudaril pomen nadaljevanja širitvenega procesa na Zahodnem Balkanu, izpostavil dolgoročne posledice ukrajinske krize, pozval k pripravi na ruske protiukrepe in se zavzel za nadaljnjo krepitev odpornosti EU v smeri večje strateške avtonomije, zlasti na področjih oskrbe z energijo, prehrano in drugimi strateškimi dobrinami in tehnologijami.

Neformalno srečanje ministrov in državnih sekretarjev za evropske zadeve. FOTO: Ministrstvo za Evropo in zunanje zadeve Francije/Jonathan Sarago

Nato nasprotuje vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Ukrajino

Danes je sicer generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg po izrednem zasedanju zunanjih ministrov v Bruslju poudaril, da članice Nata nasprotujejo vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Ukrajino, saj ne želijo, da bi bilo zavezništvo neposredno vpleteno v konflikt v Ukrajini, saj bi to – po njihovem – pomenilo še večje število ubitih civilistov.

Ukrajina je pozvala k vzpostavitvi območja prepovedi preletov

Zamisel o vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Ukrajino je na zasedanju sicer bila omenjena, a so jo zaveznice zavrnile, saj da »ne bi smelo biti zavezniških letal v zračnem prostoru nad Ukrajino niti zavezniških sil na ozemlju te države,« je pojasnil Stoltenberg. Ukrajina je sicer pozvala k vzpostavitvi območja prepovedi preletov, kar zagovarja tudi slovenski premier Janez Janša.