Drugi del knjige obravnava različne, z mejami povezane vidike ob slovensko-madžarski meji na Goričkem. Etnografska poglavja posredujejo razumevanje, kako so se meje in mejni režimi spreminjali v zadnjih desetletjih, kako so te spremembe vplivale na obmejno območje in kako akterji ob meji z množico mejnih praks doživljajo in odgovarjajo na te spremembe.

O raziskavah mej v antropologiji in etnologiji

V prispevku O raziskavah mej v antropologiji in etnologiji Tatiana Bajuk Senčar piše o mejah v antropologiji in etnologiji. Temo je razdelila na naslednja poglavja: Difuzija, kulturna območja in prostori kulture, Družbene ločnice in relacijsko razumevanje kulture in identitete, Mehiško-ameriška meja kot simbolno prizorišče raziskav mej, Migracije, Mejno območje kot neenak gospodarski sistem, Obmejne kulture in identitete, Evropske meje in nastanek sodobnih raziskav mej, Evropeizacija in evropska integracija, Obmejna geopolitika poznega 20. stoletja, Od skupnosti prek regij do mej, Meje in proces evropeizacije, Evropa in razvoj antropologije mej.

Biografija slovensko-madžarske meje

Miha Kozorog je v prispevku Ekologija meje uporabil naslednje mednaslove: Alpe kot rojstni kraj (ekološke) antropologije mej, Med predmetnostjo in izdelovanjem meje, Narava meje.

Katalin Munda Hirnök in Ingrid Slavec Gradišnik sta prispevek naslovili Od meje do meje: Biografija slovensko-madžarske meje. Pišeta o tisočletnem prostoru, stoletjih mej, trianonski meji, meji v povojni Evropi, o Evropi brez mej, stari novi meji ter za sklep o posedanjeni in ponavzočeni preteklosti.

Čezmejno sodelovanje in evropeizacija slovensko-madžarskega obmejnega območja

Tatiana Bajuk Senčar je prispevek Čezmejno sodelovanje in evropeizacija slovensko-madžarskega obmejnega območja označila z naslednjimi mednaslovi: Odmejevanje kot analitični koncept in predmet raziskave, Evropsko financiranje čezmejnih programov na slovensko-madžarskem obmejnem območju, Projekti EU na čezmejnem območju: Prakse in izkušnje, Obmejno območje: Obrobnost in oddaljenost, Obrobnost, država in obmejna partnerstva, Čezmejno projektno sodelovanje, Sklep: Razmejevanje, odmejevanje, ponovno razmejevanje.

Miha Kozorog je še drugi svoj prispevek naslovil Izdelovanje meje z divjadjo. Mednaslovi nosijo naslednje označevalce: Metoda in območje raziskovanja, Zgodovinski učinki meje, Nečloveški akterji meje v teoriji, Težavna divjad kot akter mreže, Izdelovanje meje, Od akterjev-mrež »nazaj« v sociologijo in politiko meje.

Judovsko-slovanski kulturni horizonti

27. zvezek mednarodne knjižne zbirke Jews and Slavs nosi naslov (vsi prispevki so v angleščini) Jewish-Slavic Cultural Horizons. Essays on Jewish History and Art in Slavic Lands (Judovsko-slovanski kulturni horizonti. Študije o judovski zgodovini in umetnosti v slovanskih deželah).

Prinaša nova spoznanja o političnem, kulturnem, literarnem in umetniškem sodelovanju med Judi in Slovani od srednjega veka do povojnega obdobja.

Enaindvajset prispevkov o zgodovini, narodnosti, kulturi, literaturi, gledališču, likovni umetnosti, arhitekturi, dediščini in spominu je tematsko razvrščenih v devet poglavij.

Avtorji osvetljujejo ohranjanje judovske premične in nepremične dediščine ter spomina v slovanskih deželah, usodo judovske kulturne dediščine v holokavstu in po njem, podobo Juda v krščanskih in judovskih kulturah, judovsko etnografijo in historiografijo, zgodovino judovske umetnosti, biografij umetnikov in judovskega umetniškega življenja v slovanskem javnem prostoru, metodologijo judovske umetnostne zgodovine, iskanje »Jidišlanda« v medvojni Poljski in judovski prispevek k srbski kulturi.

Študije za zvezek zbirke Jews and Slavs (513 strani) je prispevalo sedem slovenskih avtorjev in sedemnajst raziskovalcev iz Belorusije, Izraela, Poljske, Rusije, Švice, Ukrajine in Združenih držav Amerike.

Vir: splet

Prispevki slovenskih avtorjev

Anja Iskra, The Jews of Maribor and the Fate of Their Artworks during the German Occupation of the City

Renata Komič Marn, Between Two Lines of Fire: Confiscations of Baron Carl Born’s Property during and after the Second World War

Barbara Vodopivec, »He Knows Nothing«: On the Return of Archives and Works of Art from Austria to Yugoslavia after 1945

Mija Oter Gorenčič, Jews in a Fifteenth-century Passion Cycle

Helena Seražin, Jewish Women’s Education in Architecture in Central and Eastern European Countries before the Second World War

Aleš Maver, The History of Jews in the Territory of Present-day Slovenia in the Middle Ages as Mirrored in Selected Slovenian Historical Novels

Mirjam Rajner, Mosha and David Pijade, Serbian Folklore and Art Criticism

Krik ljudstva II: strip o pariški komuni

Inštitut za kulturne in spominske študije je izdal še drugi zvezek stripa o pariški komuni. Pomladi leta 1871 je Pariz temeljito pretreslo in predramilo revolucionarno vrenje, ki se je močno vrezalo tudi v usode številnih posameznikov.

Kako je bila pariška komuna videti skozi oči komunardov, delavcev, obrtnikov, umetnikov, anarhistov, dezerterjev, kriminalcev in drugih malih ljudi ter čemu vse so bili priča v teh nekaj viharnih mesecih?

18. marca 1871 so ljudske množice v Parizu prevzele – in si »vzele nazaj« – »oblast« v mestu. Nastala je t. i. komunistična pariška komuna, »upor ljudstva«, ki je od spodaj navzgor želelo zgraditi drugačno družbo, utopično, po ideologiji komunizma.

Razmislek o zgodovinskem pomenu in mitu pariške komune

Stripovski album Krik ljudstva, ki ga je po adaptaciji istoimenskega romana francoskega romanopisca in filmskega ustvarjalca Jeana Vautrina ustvaril stripovski avtor Jacques Tardi, odpira razmislek o zgodovinskem pomenu (in mitu) pariške komune pa tudi današnjih družbenoekonomskih neenakostih ter možnostih upora proti krivicam in nevzdržnosti trenutnega sistema.

Če prvi del stripa Krik ljudstva obravnava vzpon pariške komune, drugi del prinaša upodobitev njenega krvavega konca, hkrati pa tudi brezčasno, v tem primeru sicer levičarsko sporočilo, da je »boj za pravičnejši, enakopravnejši in svobodnejši svet, boj brez konca«.