Za novega predsednika Evropskega parlamenta je bil v četrtem krogu glasovanja izvoljen Italijan Antonio Tajani, poslanec Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov). Tajanija je podprlo je 351 poslancev, njegovega tekmeca, socialista Gianija Pittello, pa 282. Tajani, ki je tako postal 30. predsednik Evropskega parlamenta, je v kratkem nagovoru poudaril, da bo predsednik vseh poslancev in poslanskih skupin, kot prednostne naloge pa je izpostavil brexit, energijo, varovanje evropskih vrednot in nekatera druga vprašanja.



Tajani je do najvišjega položaja prišel po dogovoru med Evropsko ljudsko stranko in liberalci (ALDE), ki so umaknili svojega kandidata Guya Verhofstadta, v Evropskem parlamentu pa se je po propadu velike koalicije med Evropsko ljudsko stranko in socialisti s tem oblikovala koalicija med konservativci in liberalci. V dogovoru, ki sta ga podpisala EPP in ALDE, med drugim piše, da je Evropa v krizi in da poskušajo nacionalisti in populisti uničiti Evropsko zvezo.

63-letni Tajani je pravnik, nekdanji novinar, član Berlusconijeve Naprej, Italija in od leta 1994 evropski poslanec. Italijanski politik meni, da ni predsednik Evropskega parlamenta tisti, ki mora narekovati politično agendo, temveč so to evropski poslanci, ki po njegovih besedah »odločajo o smeri, v katero gremo, in o oblikovanju sprememb«. Kdor koli bo izvoljen za predsednika našega parlamenta, je poudaril Tajani, mora zagotoviti, da se to stori odprto in pregledno, brez predhodnega določanja izida odločitev.

Že danes se namerava sestati s predsedniki političnih skupin v Evropskem parlamentu. Socialist Martin Schulz, ki je parlament vodil dva mandata in se vrača v nemško politiko, je nasledniku zaželel uspešno delo. Danes bodo volili podpredsednike in kvestorje Evropskega parlamenta.

Izvolitev Tajanija je pozdravila tudi Komisija škofovskih konferenc pri Evropski zvezi (COMECE). Kot podpredsednik parlamenta je bil Tajani vedno posebej pozoren in odprt do vprašanj Cerkve, so po volitvah v Bruslju pojasnili pri COMECE, saj je »pripravljal pot za številna srečanja med verskimi skupnostmi in evropskimi ustanovami«. Evropski škofje so izrazili upanje, da bo tudi kot novi predsednik še naprej vodil odprt, pregleden in reden dialog med verskimi skupnostmi in evropskimi ustanovami, da bodo Cerkve lahko po svojih najboljših močeh prispevale k izgradnji Evrope.

Vir: Radio Ognjišče / Kathpress
Foto: splet