Tončkina pot se je začela v Bezuljaku, kjer je v veliki družini pazila na mlajše brate in sestre in zanje skrbela. V času vojne je trepetala za brati, ki so morali oditi od doma. Skupaj jim je uspelo preživeti težke čase in pomanjkanje, ki ga je blažila tudi s šivanjem pri imenitni gospe v Kranju. Po vojni je izgubila več dragih bratov. Daleč od Bezuljaka, v Grobiščah, je našla dobrega fanta Jožeta in sta si ustvarila družino. Uživala je ob vzgoji in razvoju hčerke Magde in sina Milana. Kljub prerani smrti moža je poskrbela ne le za vzgojo, ampak tudi za izobrazbo svojih otrok. Neizmerno je uživala in bila radostna ter srečna ob petih vnukih. Ko jih je zagledala, so se ji vedno zasvetile oči.

Tudi v domačem cerkvenem občestvu je bila poznana kot zelo verna in zgledna kristjanka. Vedno je rada hodila v domačo cerkev v Štivan ter vestno molila tudi doma in s tem dajala ostalim dober zgled. Tako je skrbela, da so bili tudi vnuki deležni krščanske vzgoje. Dolgo let je pela v c...