Založba Narava je objavila knjigo Antona Suhadolca Sadje po svetu. Sestavljajo jo trije deli. Prvo, najobsežnejše poglavje obravnava sadne vrste, katerih komercialni pomen je svetoven. Pridelava mnogih vrst se meri v milijon tonah, npr. ananasa pridelajo letno blizu 28 milijonov ton, limon in limet pa okoli 20 milijonov ton. Med pridelovalci teh vrst sadja Slovenija ni niti omenjena, od nekdanjih držav nekdanje Jugoslavije pa je omenjena Srbija, kjer letno pridelajo okoli 430.000 ton sliv.

V drugem poglavju je avtor opisal večinoma vrste tropskega sadja, ki so lokalno lahko zelo pomembne, ne pa tudi v svetovnem merilu. Iz te kategorije poznamo pri nas le redke zastopnike, npr. granatno jabolko, plodove nekaterih vrst pasijonk ... Tudi podatek, da je plod pri nas zelo priljubljene lončnice monstere Monstera deliciosa zelo okusen, ni splošno znan. V posebnem poglavju je opisal užitne plodove palm, od teh poznamo pri nas le datlje in kokosove orehe. V zadnjem poglavju nas seznani še z užitni plodovi naših v naravi rastočih rastlin. Od teh imajo pomembnejšo vlogo le borovnice.

Anton Suhadolc je ljubitelj zelenjave in sadja

Anton Suhadolc je upokojeni profesor matematike. Že od malega je bila botanika eden njegovih hobijev, še posebej poznavanje dreves in zbiranje vzorcev lesa. Je ljubitelj zelenjave in sadja. Na številnih potovanjih je spoznal mnoge vrste predvsem tropskega sadja. V času koronavirusa je izpopolnil znanje s pomočjo svetovnega spleta, še posebej Wikipedie. Za naše prednike pred več deset tisoč leti je bilo sadje eno od osnovnih živil, polno sladkorjev, vitaminov, antioksidantov itn. Zdelo se mu je prav, da spoznanja o njem posreduje širši javnosti. Verjame, da bodo podatki o sadju in raznovrstnosti sadežev za mnoge bralce presenečenje.

Knjiga o začimbah

Anton Suhadolc je v samozaložbi izdal knjigo Začimbe. Najprej je v uvodu pojasnil, katere rastline imamo za začimbnice. Mednje štejemo tiste rastline, ki jih dodajamo jedem za izboljšanje okusa ali barve ali jih dodajamo pijačam, da dobijo značilen okus ali barvo. Rastlin, ki jih uporabljamo za rastlinske čaje, ne šteje za začimbnice, prav tako ne rastlin, ki so hrana, npr. špinača, paradižniki itd. Pri opisih posameznih rastlin je navedel, kateri deli rastline se uporabljajo kot začimba, to so lahko ali deli cveta, listov, stebel, korenine oz. korenike ali plod.

Začimbe lahko delimo na tiste, ki jih uporabljajo več ali manj po vsem svetu, npr. črni poper, pekoča paprika, kardamomova semena itd. Te začimbe večinoma ponujajo večje blagovne hiše. Avtor jih obravnava v poglavju Svetovno pomembne začimbe. Obstajajo pa še druge začimbe, verjetno več sto, ki jih uporabljajo na nekaterih območjih po svetu, pri nas v glavnem ne, ter imajo več ali manj lokalni pomen. Nekaj jih obravnava v poglavju Lokalno pomembne začimbe.

Navedel je primer: začimbo cimet dajejo drevesa ali večji grmi Cinnamomum verum in Cinnamomum cassia. V trgovinah lahko dobimo verjetno le cimet pripravljen iz notranjih plasti lubja teh dveh rastlin. Lokalno pa se uporablja še več rastlin tega rodu in še druge, ki jih na svetovnem tržišču ni.

Kaj je pogosti njivski plevel boreč?

Primer rastline, ki se redko uporablja kot začimba, je pri nas pogosti njivski plevel, ki se je priselil z Mediterana, boreč (Borago offi­cinalis). Je enoletna rastlina, na avtorjevem vrtu se vsako leto pojavi v velikem številu. Zlahka se ga odstrani. Zraste do enega metra višine, vsa rastlina, razen cvetnih listov, je hudo kosmata. Cvetovi so večinoma modre zvezdice, lahko pa so tudi beli. Služijo kot okras na solatah in drugih jedeh, so užitne, solatam ali juham lahko dodamo tudi liste. Imajo svojstven, ne zelo močan okus. Rastlino uporabljajo tudi kot domače zdravilo, iz semen stiskajo olje, katerega sestava je edinstvena. Za rastlino pravijo, da je dober sosed mnogim drugim rastlinam, npr. paradižnikom, česnu itd. V trgovinah ga še ni. V zelo veliki količini je lahko strupen, kot velja za mnoge začimbe. Tudi pojesti več žlic cimeta v prahu vrste Cinnamomum cassia je lahko usodno.

Pri nas v naravi je mnogo začimbnic

Omenil je tudi začimbo žafran oz. posušene pestiče žafrana (Crocus sativus), ki je doma verjetno iz južne Evrope ali južne Azije. Dodatek žafrana juham in drugim jedem daje tej hrani lepo rumeno barvo. Okusa je grenkastega in po senu. Verjetno je to najdražja začimba, saj stane gram okoli deset evrov.

Pri nas v naravi je mnogo začimbnic, še več jih gojimo na vrtovih kot enoletnice. Primeri začimb iz naše narave so kimel, janež, timijan itd. Primeri neavtohtonih začimbnic na naših vrtovih so razne sorte bazilike, pekoče paprike, koriander in mnoge druge.

Na spletu najdemo spiske začimb, obsegajo jih okoli 200, pri čemer pa se jih pod neko začimbo lahko skriva več, tudi do deset različnih rastlin. Tak primer je že omenjeni cimet: pridobivajo ga iz več različnih rastlin. Ti seznami ne vključujejo rastlin kot tobak, konoplja oz. tako imenovanih rekreaktivnih rastlin.

Anton Suhadolc VIR: Wikipedia

Matematik o lesu, sadju in začimbah

Anton Suhadolc (1935) je na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani delal od leta 1960 do upokojitve leta 1999. Zanima se tudi za botaniko, predvsem eksotično rastlinstvo. Ko se je na gimnaziji odločal za študij na univerzi, je imel zaradi tega najprej v mislih biologijo. Kasneje je na študijskih gostovanjih in potovanjih zbiral gradivo za herbarije in fotografiral. Sestavil je zbirko 900 vzorcev različnega lesa, od tega sto takega, ki ga najdemo v Sloveniji, izdelkov iz lesa, med njimi 160 krogel, in unikatnega pohištva, tudi stavbnega. O tem je imel več razstav. Njegovo znanje in zbrani material je uporabil brat Janez pri svojih umetniških izdelkih – stolih. Zbirka različnih vrst lesa z okoli 750 vzorci zdaj domujejo v Tehničnem muzeju v Bistri.