Je zavetnik Padove in Lizbone ter nemških mest Paderborna in Hildesheima. Je priprošnjik za izgubljene stvari, zavetnik zaljubljencev, zakoncev, žensk in otrok, revežev, popotnikov, pekov in rudarjev, priporočamo pa se mu lahko tudi proti vojnim stiskam.

Trnovec pri Metliki, podružnična cerkev sv. Antona Padovanskega. FOTO: Ivo Žajdela

»Najhitrejša pot do svetništva« 

Samo enajst mesecev po Antonovi smrti ga je papež Gregor IX. že razglasil za svetnika, kar je v zgodovini Cerkve najkrajši beatifikacijski postopek. Papež Pij XII. pa ga je 16. januarja 1946 razglasil tudi za cerkvenega učitelja, kar dokazuje tako njegovo izjemno nadarjenost kot tudi poglobljeno svetniško življenje. 

V znamenito baziliko sv. Antona v Padovi v Italiji, ki so jo zgradili kot nagrobno cerkev po njegovi smrti, vsako leto poroma več milijonov vernikov. 

Kobarid, podružnična cerkev sv. Antona Padovanskega. FOTO: Andrej Praznik 

Sv. Anton Padovanski je napisal tudi znamenito besedilo o izpolnjevanju Jezusovih zapovedi, ki je še kako aktualno tudi za današnji čas. Besedilo je bilo objavljeno v reviji Magnificat (junij 2018). 

Dušo bodo poveličali trije darovi, telo pa štirje. Dušo bodo krasili modrost, prijateljstvo in sprava. Božja modrost bo odsevala v obličju duše: gledala ga bo takšnega, kakršen je, in bo spoznala, kakor je bila spoznana. Vladalo bo prijateljstvo z Bogom; zato pravi Izaija, da ima ognjišče na Sionu, peč v Jeruzalemu. 

Sion je bojujoča se Cerkev, peč ja najbolj žareča ljubezen, Jeruzalem je zmagovita Cerkev. V duši bo harmonija z bližnjimi, nad njihovo slavo se bo radostila enako kot nad svojo. 

Darovi telesa bodo štirje po številu: svetlost, pretanjenost, okretnost in nesmrtnost, o kateri pravi Knjiga modrosti: (Pravični) bodo zažareli (svetlost) in letali (okretnost) kakor iskre po strnišču (pretanjenost) … in Gospod jim bo kraljeval na veke (nesmrtnost). Ni namreč Gospod mrtvih, ampak živih. 

Da bi zaslužili prejeti to nepokvarljivo krono, okrašeno s sedmimi dragocenimi kamni, moramo teči, kako nas spodbuja apostol Pavel (prim. 1 Kor 9,24-25). Tekališče meri en stadij, to je osmino milje, in ga sestavlja stopetindvajset korakov. Pomeni napor tega izgnanstva, ki ga moramo preteči v enotnosti vere, s koraki ljubezni, ki jih je stopetindvajset po številu. To število predstavlja vso polnost Božje ljubezni. Sto, število popolnosti, je nauk evangelija; dvajset predstavlja deset zapovedi, ki jih moramo izpolnjevati tako po črki kot po duhu; pet moramo razumeti kot zadržek pred užitki petih čutov. Kdor preteče stadij, prejme pokal, nagrado nevenljivega venca, ki se dotika besed iz Razodetja: »Dal ti bom venec življenja,« pravi Gospod. 

Zato, preljubi bratje, molim in s solzami rotim Gospoda, njega, ki nas je ustvaril in prenovil s svojo lastno krvjo; molim, da bi nas blagovolil pripeljati v sedmero večno blaženost.

Priljubljenost sv. Antona na Slovenskem dokazuje 24 cerkva, ki so mu posvečene. Po njem se imenuje tudi kraj Sveti Anton na Pohorju, medtem ko je kraj Sveti Anton pri Kopru dobil ime po njegovem soimenjaku sv. Antonu Puščavniku.

Tudi imeni Anton in Antonija sta bili nekdaj med Slovenci zelo priljubljeni (danes nosi to ime 15.257 Slovencev in 4291 Slovenk, ob čemer moramo upoštevati, da imajo nekateri od njih za svojega zavetnika sv. Antona Puščavnika), v zadnjih tridesetih letih pa se imeni skorajda ne pojavljata več.