Lepemu številu poslušalcev ga je približal v dvorani Frančiškanskega samostana v Kamniku. Najprej je spregovoril o Slomškovi življenjski poti, nato o njegovih zaslugah in o prizadevanjih da bi bil prištet med svetnike. Za blaženega ga je prav v Mariboru 19. septembra 1999 razglasil papež Janez Pavel II. njegov god obhajamo 24. septembra na dan njegove smrti (umrl je 24. septembra 1862), Slomškovo nedeljo pa na nedeljo, ki je najbližja temu datumu. Na to nedeljo tudi molimo, da bi bil svetniški škof razglašen tudi za svetnika. 

O tem, da je Slomšek umrl v sluhu svetosti, so bili prepričani njegovi najbližji, pa tudi nemško prebivalstvo mariborske škofije.

O tem, da je umrl v sluhu svetosti, so bili prepričani njegovi najbližji, pa tudi nemško prebivalstvo mariborske škofije, ki je škofa Slomška, kljub temu, da je bil Slovenec, spoštovalo zaradi njegove močne osebnosti, velikih sposobnosti, nadarjenosti, delavnosti in pastoralne podjetnosti. Drugače ne bi postal najprej lavantinski (šentandraški), nato pa, ko je prenesel sedež škofije iz Št. Andraža v Maribor, prvi nadpastir te škofije.

Predavatelja je najprej pozdravila predsednica Društva sv. Jakob Kamnik
dr. Marjeta Humar. FOTO: Jožef Pavlič

Mag. Kačičnik je v besedi in sliki prikazal Slomškovo življenje od rojstva 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi, močan vpliv matere Marije nanj, ki je nazadnje pregovorila moža Marka, naj dasta nadarjenega prvorojenca v šole, in kaplana Jakoba Prašnikarja, šolanje, študij teologije v Celovcu, župnije, na katerih je deloval kot kaplan in župnik, obenem pa pisal pesmi in druga dela, skrbel za pouk slovenščine in dobre učitelje, prosveto. To (njegovi veliki talenti in prizadevanja) ni ostalo skrito njegovim predstojnikom, je napredoval vse više in više vse do škofa v Št. Andražu.

Anton Martin Slomšek se je zelo odlikoval kot izjemen katehet in učitelj, ko je spodbujal tako učence kot učitelje k čim večjemu znanju in tudi omiki.

Predavatelj je nato povedal, kje se je Anton Martin Slomšek najbolj odlikoval. Najprej kot izjemen katehet in učitelj, ko je spodbujal tako učence kot učitelje k čim večjemu znanju in tudi omiki. Ne s palico, marveč s sodobnimi učnimi prijemu. Z reklom: Če hočeš druge vneti, moraš sam goreti. Kot Slovenec pa: Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike.

Nato s tiskom, ko je začel izdajati letni zbornik Drobtinice, nazadnje pa z velikim prizadevanjem po več neuspelih poskusih in nasprotovanju ustanovil Društvo sv. Mohorja in prvo slovensko založbo Mohorjevo družbo, ki še danes uspešno deluje, imela pa je neprecenljive zasluge z izdajanjem knjig za izobraževanje in vzgojo preprostega slovenskega človeka.

Zaslužni za lep večer in poduhovljeno martinovanje. FOTO: Jožef Pavlič

Pogumno je v svojo škofijo povabil lazariste, ki so bili nezaželeni v tedanji Avstriji, so se pa zelo izkazali z misijonskim delom, posebej velikim misijonom v Beltincih, kjer se je spovedalo več tisoč ljudi; še danes delujejo pri Sv. Jožefu nad Celjem.

Imel je tudi čut za papeževe pozive, Pija IX., ki je že sto let pred drugim vatikanskim koncilom pozival k molitvi za edinost kristjanov. Slomšek je v ta namen ustanovil Bratovščino sv. Cirila in Metoda.

Izjemna pa je njegova prestavitev škofijskega sedeža s severa škofije s sedežem v Šent Andražu leta 1859 znatno proti jugovzhodu v Maribor. To je bilo ne le veliko dejanje v smislu strjevanja in urejanja škofijskih meja (del današnje Slovenije je tedaj spadal še v sekovsko škofijo) in pripadnosti župnij, marveč tudi velika narodnostna in politična poteza, kajti veliko vprašanje je, kako bi bilo danes s Slovenci in Slovenijo, če škof Slomšek tega ne bi naredil. Seveda ima pri tem poznejše zasluge za severno mejo tudi general Rudolf Maister, a škof Slomšek prve.

Slovenci smo prvega blaženega dobili 19. septembra 1999.

Alojz Kačičnik je nazadnje povedal, kako je bilo s prizadevanjem za razglasitev škofa Slomška za blaženega. Začela so se že 50 let po njegovi smrti, leta 1925 so pobudo za to dali duhovniki dekanije Lenart, potrebno gradivo je med drugimi zbiral tudi prelat zgodovinar Fran Kovačič, napisal je Slomškov življenjepis, v Mariboru so leta 1936 pripravili Slomškove dneve, zbirali podpise ljudi … Prizadevanja za beatifikacijo je prekinila druga svetovna vojna, kot po čudežu pa je v zabojih na zelo vidnem mestu med okupacijo ostalo nedotaknjeno gradivo zanjo. 

Odločilni korak sta v osemdesetih letih prejšnjega stoletja naredila nekdanji mariborski nadškof metropolit dr. Franc Kramberger in mladi teolog postulator dr. Marjan Turnšek, Krambergerjev naslednik v Mariboru. Tako je Kongregacija za zadeve svetnikov prižgala »zeleno luč« za veliko dejanje 19. septembra 1999, ko smo Slovenci dobili prvega blaženega, ga je papež Janez Pavel II. prišel razglasit prav v Maribor.

Predavatelju Kačičniku so, hvaležni, prisluhnili številni obiskovalci kulturnega dogodka. FOTO: Jožef Pavlič

Predavatelj je še razložil, kako je s Slomškovimi relikvijami (po nesrečnem ravnanju z njimi se jih je ohranil le majhen del), predvsem pa v čem je škof Slomšek velik, ga je vredno posnemati. Bil je človek izredne kulture, domoljub, vesten, optimist, imel izredno voljo do dela, pogumen pa tudi zdrav, dokler se niso pojavile bolečine v trebuhu, mu je zdravnik napovedal le še deset let življenja. Tako je tudi bilo. Veliki Slovenec je izdihnil v sluhu svetosti, upajmo pa, da bo kmalu tudi svetnik. Priporočajo naj se mu tisti ljudje, ki imajo bolečine v trebuhu in črevesju, kajti na njegovo priprošnjo Bogu lahko ozdravijo, se lahko zgodi, če gre za neozdravljivo bolezen, da bolnik čudežno ozdravi in tako, če bo medicinska raziskava to potrdila, pride do drugega potrebnega pogoja za razglasitev za svetnika.

Torej molimo in prosimo: Blaženi Anton Martin Slomšek, prosi za nas. In poskrbimo, da bomo dobili Slomškove relikvije v svojo župnijsko cerkev. Komendska jih že ima, kot tudi bl. Alojzija Grozdeta.

Predavanju sta dala umetniški pridih citrar Tomaž Plahutnik in pevka, njegova hčerka Ana. FOTO: Jožef Pavlič

Predavatelju se je za gostovanje zahvalila, na začetku pa ga pozdravila dr. Marjeta Humar, predstavila pa ga je prof. Helena Kregar. Z njenim možem Vidom sta namreč romala po Slomškovih koroških poteh, mag. Alojz pa je letos ob 25-letnici mašništva prehodil tudi celotni »Camino«, pa še do »Konca sveta – Finis terre«; 900 kilometrov.

Za nas pa v besedi in sliki Slomškovo življenjsko, narodnostno, pesniško in pisateljsko, prosvetno in še marsikatero drugo pot.

Predavatelja Kačičnika je predstavila prof. Helena Kregar. FOTO: Jožef Pavlič

To je bilo nadvse hvalevredno dejanje na martinovo, čeprav smo po predavanju tudi mi pokusili malo Slomškovega vina (toliko, da smo lahko mirne duše sedli za volane svojih avtomobilov), prigrizovali pa piškote. Zares martinovali pa smo potem doma. Hvaležni za Martina, škofa Antona Martina Slomška, čeprav je bil, kot je poudaril predavatelj, najprej Anton, v mladih letih pa Tonček.