Slovenski državnik kraljeve Jugoslavije, v kateri je avtor dr. Andrej Rahten poglobljeno orisal dobri dve desetletji Koroščevega delovanja, od ustanovitve kraljeve Jugoslavije leta 1918 do njegove smrti leta 1940.

Anton Korošec je suvereno obvladoval slovenski politični prostor

Avtor je dokumentirano in kritično predstavil večplastno osebnost dr. Antona Korošca – kot politika, duhovnika in človeka s samosvojim značajem.

Obsežna monografija na skoraj 600 straneh z bogatim fotografskim gradivom in izčrpnimi opombami prepričljivo pokaže, kako je Korošec suvereno obvladoval slovenski politični prostor, hkrati pa je imel kot vpliven državnik zelo pomembno vlogo v procesih odločanja v Beogradu.

Skupaj z avtorjem in recenzentom dr. Jurijem Perovškom so ta pomembni knjižni projekt predstavili v torek, 19. aprila, v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani.

Pogovor je povezovala predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU dr. Petra Svoljšak.

Od 1. decembra 1918 do Koroščeve smrti 14. decembra 1940

Rahtenova monografija v dvajsetih poglavjih po kronološkem redu obravnava vsebinsko zaokrožene teme v obdobju od 1. decembra 1918, od ustanovitve Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu, do Koroščeve smrti 14. decembra 1940 in njegovega slavnostnega pogreba v Ljubljani.

Besedilo spremlja več kot 2.400 opomb, ki posredujejo za znanstveno delo obvezne podatke o navedeni strokovni literaturi in arhivskih virih, poleg tega pa nudijo dodatno besedilo z nadaljnjo razlago.

Jezik je prijetno poljuden, izvzemši redke izjeme, ki jih narekujejo dogodki ali posamezne osebe. Razumljivost in podrobnost opisa sta seveda prvi imperativ zgodovinopisja.

Avtor Koroščevo biografijo celo razširi v pisano panoramo narodov in manjšin prve jugoslovanske državne skupnosti, vključno z vsemi težavami sožitja zaradi dednih ali novih obremenitev.

Dr. Andrej Rahten s knjigo o Antonu Korošcu. Foto: Ivo Žajdela

Ko so vedno bolj naraščala nesoglasja v novi, skupni državi

Knjiga ponuja vpogled v razgibano politično kariero in zanimivo življenje Antona Korošca v obdobju med obema vojnama, ko so vedno bolj naraščala nesoglasja v novi, skupni državi.

Avtor razkriva Koroščeve ključne značajske lastnosti, ki so botrovale političnim uspehom in podžiga bralčevo radovednost z manj znanimi podatki, kot so njegova ljubezen do ribičije, ki jo je imel priložnost izživeti v času konfinacije na Hvaru, in politikov talent za smučanje, ki mu je na Črnem vrhu pri Jesenicah prinesel pokal.

Za avtonomni razvoj slovenskega naroda

V Koroščevi politiki je bila glavna stalnica predvsem ohranitev jugoslovanske države kot zagotovila avtonomnega razvoja slovenskega naroda.

V številnih kriznih razmerah je prav zato nastopal kot neke vrste rešitelj kraljeve Jugoslavije, njegova premišljena politika pa je Sloveniji znotraj Jugoslavije omogočila tudi precejšnjo avtonomijo.

Predstavitev knjige o Antonu Korošcu, urednik založbe, Jurij Perovšek, Andrej Rahten, Tine Logar in Petra Svoljšak. Foto: Ivo Žajdela

Knjiga je bogata zbirka fotografij

Korošec je vrhunec svoje politične kariere dosegel po prvi svetovni vojni, ko je najprej odločilno pripomogel k ustanovitvi jugoslovanske države, nato pa pomembno sooblikoval njeno politično sceno.

Obdobje je ujeto in predstavljeno tudi skozi bogato zbirko fotografij, ki izdajajo Koroščevo ljubezen do javnih in družabnih dogodkov in pričajo o politikovi izjemni priljubljenosti. Hkrati nam zbirka ponuja zanimiv vpogled v takratno politično sceno.

Kaj bi bilo, če bi Slovenija prihod sil osi pričakala pod Koroščevim vodstvom

Andrej Rahten je v knjigi na koncu zapisal: »Pogreb dr. Korošca je bila zadnja mogočna manifestacija bivše SLS.« Nato je predstavil različna mnenja, ki so jih o Korošcu zapisali jugoslovanski politiki, ocene njegove dobe ter svoj pogled na Koroščevo delo.

Končal ga s temeljno mislijo, s katero se je verjetno srečal marsikateri premišljevalec tedanje slovenske zgodovine – kaj bi bilo, če bi Slovenija prihod sil osi pričakala pod Koroščevim vodstvom.

Avtor je sicer nakazal nekaj odgovorov na to vprašanje, v spiralo s tem povezanih kalkulacij pa se seveda ni spustil.

Dr. Anton Korošec pozdravlja ljudi. Vir: Muzej novejše zgodovine

Zavesti o povezanosti Slovencev in njihove pravice do samoodločbe ni bilo več mogoče izbrisati

Pomembno pa je, da je bilo ob nastopu okupatorskega časa, kot je zaključil knjigo dr. Andrej Rahten, »eno gotovo: ne samo, a vendar v veliki meri je prav njegova /Koroščeva/ zasluga, da zavesti o povezanosti Slovencev in njihove pravice do samoodločbe ni bilo več mogoče izbrisati.

Tega niso uspeli niti okupatorji z brezobzirno politiko nasilja in razkosanja slovenskega etničnega ozemlja niti centralistično-unitaristični poskusi dela komunističnega vodstva v drugi Jugoslaviji.

Dobra tri desetletja po razpadu jugoslovanske in nastanku samostojne slovenske države je tako mogoče trditi, da prav ob omenjenem Koroščevem dosežku v historični perspektivi zbledijo tudi njegove politične zmote in človeške šibkosti.«

Korošec govori na pogrebu škofa Jegliča leta 1937. Vir: Muzej novejše zgodovine

Dr. Anton Korošec je bil slovenski oziroma narodni označevalec

Kot je na predstavitvi knjige dejal zgodovinar dr. Jurij Perovšek, je pred nami knjiga, ki »v enem zamahu razgrne jugoslovansko – in v njegovem okviru – slovensko politično obdobje med svetovnima vojnama. In to preko osebnosti, ki je bila njegov slovenski oziroma narodni označevalec.

Ta dolg za izrečeno obdobje je tako izpolnjen, in to na način, ki ohranja stabilnost zgodovinske vede. Knjiga je namreč klasična, lepo pisana, bogato slikovno opremljena in čvrsta monografija, ki ob glavni obravnavi opozori še na vrsto podrobnosti iz tedanjega razvoja SLS ter jugoslovanske in slovenske politike.«

Bodrilni nagovor Korošca iz leta 1939

»Mirno in z optimizmom zremo zato v bodočnost. Če smo se obdržali skozi stoletja brez lastne države, nam bo to toliko laže v Jugoslaviji, kjer smo svojo usodo povezali s srbskim in hrvatskim narodom.

Če so se nam neprijazne sile podvojile, smo mi svoje podesetorili. Pot našega naroda se šele začenja. Ne v zaton, temveč v življenje, z vero v Boga in v samega sebe!«

Jugoslovanski ministri pozdravljajo množico na Glavnem trgu v Mariboru leta 1936, drugi z leve Anton Korošec, desno Miha Krek. Vir: Muzej novejše zgodovine

Dr. Andrej Rahten, avtor knjige

Dr. Andrej Rahten (rojen 4. marca 1973 v Celju je znanstveni svetnik na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, dopisni član Avstrijske akademije znanosti, predsednik Koordinacijskega odbora za raziskovanje diplomatske zgodovine ter član znanstvenega svetovalnega odbora Vojnozgodovinskega muzeja Dunaj.

Raziskovalna dejavnost: zgodovina habsburške monarhije in kraljeve Jugoslavije, politična biografika, mednarodna zgodovina 19. in 20. stoletja, zgodovina evropske ideje.

Priznanja in nagrade: 2002 – Zlati znak ZRC, 2017 – Zlati rotovški možic Mesta Dunaj, 2020 – Veliki zlati častni zank na traku za zasluge za Republiko Avstrijo.

Izbrane Rahtenove publikacije:

Ivan Šusteršič, der ungekrnte Herzog von Krain. Die slowenische katholische Bewegung zwischen trialistischem Reformkonzept und jugoslawischer Staatsidee, 2012, Wien, Verlag der Osterreichischen Akademie der Wissenschaften;

Prestolonaslednikova smrt. Po sledeh slovenskih interpretacij sarajevskega atentata, 2014, Ljubljana, Cankarjeva založba;

Od Majniške deklaracije do habsburške detronizacije. Slovenska politika v času zadnjega habsburškega vladarja Karla, 2016, Celje, Celjska Mohorjeva družba. Med Kakanijo in Wilsonio. Poklicne in politične preizkušnje Hansa Schwegla alias Ivan Švegla, 2018, Celovec, Mohorjeva družba;

Po razpadu skupne države. Slovensko-avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita, 2020, Celje–Celovec–Gorica, vse tri Mohorjeve družbe.

Demokracija, Andrej Rahten, 19. 5. 2022

Kip dr. Antona Korošca v rojstnem Svetem Juriju ob Ščavnici. Foto: Ivo Žajdela