Foto: Tatjana Splichal

Janez Krmelj si je v misijone želel že kot otrok, ko je bral Zamorčka. Pozneje je kot veterinarski tehnik načrtoval odhod v Zambijo, da bi tam pomagal ljudem pri izboljšanju razmer v poljedelstvu, živinoreji, zdravstvu … Božja previdnost ga je usmerila v študij teologije. Štiri leta po mašniškem posvečenju (vmes je bil kaplan v Kamniku in Kranju) je odšel na Madagaskar. Z misijonarjem smo se pogovarjali ob nedavnem obisku Slovenije.

Zakaj ravno Madagaskar?

Po Božji previdnosti. Ko sem bil kaplan v Kranju, me je obiskal lazarist France Buh, ki je deloval na Madagaskarju. Slišal je, da si zelo želim v misijone. Prišel je kar v župnijski gozd, kjer smo pripravljali drva. »Ti si ‚ta pravi’,« mi je dejal. »Ti boš šel kar z menoj.« In me je dobil.

Pri misijonskem delu najprej pomagate ljudem do človekovega dostojanstva vrednega življenja.

Najpomembnejša je skrb za zdravje ljudi. Videl sem, da jih je veliko umrlo, ker so imeli predaleč do zdravnika. Zlasti hudo mi je bilo, ko so umirale nosečnice na porodu, otroci. Pedra Opeko sem prosil, naj pomaga. Vprašal me je: »Kaj ti tam vidiš?« Mislil je moj misijon. Povedal sem mu, česa si želim. Odgovoril mi je: »Bom premislil.« Posvetovati se je moral z osebjem, ki upravlja njegov misijon Akamasoo.

Kmalu mi je sporočil, da bodo dali denar za zidavo porodnišnice in bolnišnice, pomagali pa tudi s strokovnim osebjem. Zanj smo z njegovo pomočjo zgradili tudi stanovanja. Pozneje smo postavili še osnovno šolo in preskrbeli stanovanja za učitelje. Danes na kraju, kjer je bil nekdaj pašnik, stoji 19 stavb, ki nam jih je z denarjem in strokovnim osebjem pomagal postaviti misijonar Pedro Opeka, in sicer z darovi dobrotnikov iz Slovenije.

Kakšni so domačini?

Naši Antešaki, kot pravimo plemenu, kjer je naš misijon, so miroljubni, dobri po srcu, gostoljubni, povabijo te v hišo, ti postrežejo z maniokom ali z drugo hrano. Če se jim zgodi kaj hudega, na primer kraja živine, umor, požig vasi, postanejo drugačni. Tedaj njihova ljudska sodišča ne poznajo milosti, se lahko maščujejo.

Celoten intervju o delu misijonarja Janeza Krmelja in življenju na Madagaskarju si preberite v novi številki Družine.