Anglikanska Cerkev v Angliji tudi v prihodnje ne bo imela škofinj. Na generalni sinodi v Londonu je bil predlog preglasovan z minimalno večino. S tem vprašanje ženskega škofovstva ostaja odprto v naslednjih letih.

Spremembo cerkvenega prava bi morale na tej točki podpreti vse tri sinodalne skupine, škofje, duhovniki in laiki, z najmanj dvotretjinsko večino. Med laiki je umanjkalo šest glasov: 132 jih je predlog podprlo, 74 zavrnilo. Med škofi in duhovniki je očitna večina prdlogu nasprotovala.

Glasovanje je veljalo za test avtoritete novo imenovanega prihodnjega canterburyjskega nadškofa in anglikanskega primasa, Justina Welbyja. Tik pred glasovanjem o ženskem škofovstvu je škof Welby predlogu izrekel svojo podporo, enako kot njegov predhodnik, nadškof Rowan Williams.

Že pred glasovanjem so bile razmere na sinodi precej burne. Tako nasprotniki kot tudi podporniki predloga so podpisovali memorandume, dajali intervjuje ter opozarjali na pomen cerkvene edinosti in nevarnost notranjega razkola.

Zavrnitev predloga o škofovskem posvečevanju žensk minuli torek bo najverjetneje poskrbela za nov val razprav. Že potrditev duhovniškega posvečevanja žensk v angleški anglikanski Cerkvi v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je svetovno anglikansko skupnost pripeljalo na rob razkola. Takrat je bil odločilen glas minimalne večine med laiki na generalni sinodi. Ko bi bili le trije delegati glasovali proti, bi bil predlog zavrnjen.

V anglikanski cerkveni skupnosti, ki jo nenehno obremenjujejo težnje o razkolu, tako eno temeljnih spornih vprašanj ostaja odprto v naslednjih letih. Avtoriteta prihodnjega primasa Justina Welbyja je tako utrpela škodo, še preden je novi canterburyjski škof uradno nastopil svoj položaj.

Predlog o škofovskem posvečevanju žensk je med drugim predvideval, da bi tradicionalno usmerjene župnije, ki zavračajo ženske duhovnice, imele pravico do duhovnika oz. škofa. Po mnenju kritikov bi tako ženske prejemale ‘drugorazredno posvečenje’.

Cerkveni glasovi pa v nesprejetju predloga vidijo tudi pozitivno plat. Kot so včeraj poudarili v Londonu, bo zdaj končno napočil čas, ko se bodo lahko pričeli ukvarjati z drugimi, prav tako pomembnimi in še vedno ne razjasnjenimi vprašanji.

Predvsem gre za to, kako bi bilo lahko krščansko sožitje dolgoročno učinkovito, če posamezne skupnosti lahko izražajo svoje nasprotovanje do ženskega duhovništva in škofovstva ter do istospolno usmerjenih posvečenih oseb. Tovrstne kompromisne rešitve bi lahko na koncu med verniki veljale kot dvojna morala, kar bi pomenilo izgubo verodostojnosti pri drugih, pomembnejših vprašanjih.

Foto: splet