Številni ravnatelji in učitelji sodelujejo v kampanjah, v katerih javnost ozaveščajo o nevarnosti, da bodo šole slej ko prej preplavili lačni in izčrpani otroci iz neogrevanih domov, je na svoji spletni strani poročal The Guardian. Šole iščejo topla prenočišča, zagotavljajo prhe za svoje učence in jim perejo uniforme, saj revščina otrok uhaja izpod nadzora.

Ravnatelji šol opozarjajo, da se poleg lakote zdaj trudijo blažiti tudi izčrpanost, saj vedno več otrok živi v domovih brez zadostnega števila postelj, ali pa ne morejo spati, ker so premraženi do kosti. Ta »obupna revščina« povzroča težave z vedenjem in pogosto odsotnostjo od pouka ter občutno vpliva na duševno zdravje otrok.

Zaposleni na angleških šolah ugotavljajo, da je možnost brezplačnega zajtrka »resnično potrebna«. FOTO: Pexels

Družine brez čistil in pralnih strojev

Ravnatelj osnovne šole na zapostavljenem območju v severozahodni Angliji je anonimno spregovoril za medije, saj ne želi izpostavljati ranljivih otrok: »Imamo otroka, ki mu nekajkrat na teden ponudimo možnost prhanja.« Družinsko kopalnico otrokovih staršev je opisal kot »odvratno« in pojasnil, da si preprosto ne morejo privoščiti nakupa čistil. Poleg tega njegova šola redno pere šolske uniforme za otroke, katerih družine ne premorejo pralnega stroja.

Šola je pred kratkim priskočila na pomoč učencu, ko so odkrili, da berači pred živilsko trgovino, in zaposleni ugotavljajo, da je možnost brezplačnega zajtrka »resnično potrebna«. Dodaten velik pokazatelj revščine je tudi pomanjkanje spanja, kar otroke močno ovira pri učenju.

Ob pregledu objektov, kjer bivajo njihovi učenci, so zaposleni pogosto povsem pretreseni.

»Veliko otrok prihaja iz domov, kjer nimajo dovolj postelj, ali pa mama spi skupaj z dvema ali tremi otroki,« pojasnjuje ravnatelj. Podporno osebje pogosto vzame iz razreda otroke, ki zaradi izčrpanosti ne zmorejo slediti pouku, in jim omogoči, da zaspijo za uro ali dve. Po ravnateljevih besedah »nekateri otroci zaspijo pri pouku, in to ne samo najmlajši«.

V šoli je veliko otrok, ki živijo v »obupno zanemarjenih razmerah«: »Otroci spijo na kavčih, v domovih z razbitimi okni, brez zaves, naokoli pa tekajo miši.« Ob pregledu objektov, kjer bivajo njihovi učenci, so zaposleni pogosto povsem pretreseni.

Otroci že v osnovnošolski starosti kadijo in kupujejo poceni energijske pijače, »da bi zatrli lakoto«. FOTO: Pexels

Mladi se revščine sramujejo

Kampanje, ki javnost ozaveščajo o zaskrbljujočem stanju, so sredi letošnjega marca objavile poročilo, v katerem opozarjajo, kako so po desetletjih zmanjševanja javnih storitev šole zdaj postale »prva linija v boju proti revščini otrok« in jim grozi, da bodo kmalu preobremenjene. Britansko vlado pozivajo, naj poveča sredstva za pomoč šolam pri podpori več kot štirim milijonom otrok, ki v Združenem kraljestvu živijo v revščini.

Učiteljica na osnovni šoli na jugovzhodu Otoka, ki dela z otroki z obrobja družbe, od katerih jih 90 odstotkov prihaja iz delavskih družin, odvisnih od pomoči človekoljubnih organizacij, je povedala, da otroci že v osnovnošolski starosti kadijo in kupujejo poceni energijske pijače, »da bi zatrli lakoto«. Posledično je njihovo vedenje »povsem zmedeno«: »Vsak otrok, s katerim se ukvarjam, se bori s težavami, zaradi katerih bi mi gotovo pristali v bolniškem staležu.« »Ne moremo poučevati v mehurčku in se pretvarjati, da to ne obstaja,« je dodala.

Zaposleni se srečujejo s številnimi mladimi, ki se sramujejo odraščanja v revščini, obenem pa so izpostavljeni možnostim kriminalne zlorabe.

V srednji šoli, kjer učitelji ne srečujejo staršev pred šolskimi vrati in kjer je mnoge mlade sram priznati, da se je njihova družina nenadoma znašla na robu preživetja, je po besedah zaposlenih težje ugotoviti, kako lahko šola priskoči na pomoč. V šolah, ki delujejo v okviru Cerkva ali verskih skupnosti, se zanašajo na podatke pastoralnih delavcev, ki vzdržujejo stike s posameznimi družinami, drugod pa na posredovanje socialnih delavcev in šolskih psihologov, ki imajo neposredne stike z učenci in dijaki. Zaposleni se srečujejo s številnimi mladimi, ki se sramujejo odraščanja v revščini, obenem pa so izpostavljeni možnostim kriminalne zlorabe.

Na britanskem ministrstvu za izobraževanje se zavedajo pritiskov, ki jih doživljajo številna gospodinjstva, zato so pravico do brezplačne šolske prehrane močno razširili - od leta 2010 so število otrok, ki prejema tovrstno pomoč, podvojili.