Kristjane je povabil, naj se vprašamo, ali smo tudi sami tako svobodni, ali pa dopuščamo, da nas vklepajo miti denarja, moči in uspeha, poroča spletni portal Vatican News.

Današnji evangeljski odlomek nam pravi, da se je Jezus po začetku svojega javnega delovanja soočil z dvojnim odzivom: z odzivom svojih sorodnikov, ki so bili zaskrbljeni in so se bali, da se mu je malo zmešalo, ter z odzivom verskih oblasti, ki so ga obtoževale, da ga pri njegovem delovanju vodi hudi duh, je začel papež in nadaljeval, kako je Jezus v resnici pridigal in ozdravljal bolnike v moči Svetega Duha. In prav Duh je bil tisti, ki ga je delal božansko svobodnega, torej sposobnega ljubiti in služiti brez mere in brez pogojev.

Jezus je bil namreč svoboden spričo vsega bogastva: zapustil je varnost svoje vasi, Nazareta, in izbral življenje uboštva, ki je bilo polno negotovosti, zastonj je zdravil bolnike in vse, ki so ga prišli prosit za pomoč, ne da bi kadar koli kaj zahteval v zameno: to je zastonjskost Jezusovega služenja in obenem zastonjskost vsakega služenja.

Jezus je bil svoboden spričo oblasti, je pojasnil sveti oče: čeprav je mnoge poklical, naj mu sledijo, nikoli nikogar ni k temu silil. Prav tako nikoli ni iskal podpore mogočnikov, ampak se je vedno postavil na stran zadnjih in je svoje učence učil, naj ravnajo enako.

Jezus je vedno govoril resnico, tudi za ceno tega, da ga ne bi razumeli, da bi postal nepriljubljen, vse do smrti na križu.

Končno pa je bil Jezus svoboden tudi spričo iskanja slave in odobravanja, tako Frančišek, zato je vedno govoril resnico, tudi za ceno tega, da ga ne bi razumeli, da bi postal nepriljubljen, vse do smrti na križu. Jezus se ni pustil ustrahovati ali kupiti ali izpriditi ničemur in nikomur.

Jezus je bil svoboden človek, je zatrdil sveti oče: svoboden spričo bogastva, svoboden spričo oblasti, svoboden spričo iskanja slave. In to je po papeževih besedah pomembno tudi za nas. Če namreč dopustimo, da nas pogojuje iskanje užitkov, moči, denarja ali odobravanja, postanemo sužnji teh stvari, če pa dopustimo zastonjski Božji ljubezni, da nas napolni in razširi naše srce, če ji dovolimo, da spontano prekipeva s tem, da jo podarjamo drugim z vsem, kar smo, brez strahu, preračunljivosti in pogojevanja, takrat rastemo v svobodi in širimo njen dober vonj tudi okoli sebe.

Ali sem svoboden človek? Ali v okolju, kjer živim in delam, širim svež zrak svobode, iskrenosti in neposrednosti?

Vprašajmo se torej: ali sem svoboden človek? Ali pa se pustim vkleniti mitom denarja, moči in uspeha ter njim žrtvujem svojo vedrino in mir ter vedrino in mir drugih? Ali v okolju, kjer živim in delam, širim svež zrak svobode, iskrenosti in neposrednosti?