V nagovoru pred molitvijo je vernike spodbudil, naj »gradimo svoj dom« z Bogom: k temu nas po njegovih besedah nagovarja postni čas, odnos z Gospodom pa lahko krepimo z molitvijo in zaupnim odnosom do svojega Stvarnika. Obenem na ta način gradimo občestvo z brati in sestrami v Kristusu.

V tempelj gremo, da bi bili povezani z Gospodom in svojimi brati

Papež je v nagovoru kot običajno izhajal iz današnjega evangeljskega odlomka, v katerem Jezus izžene trgovce iz templja in vse posvari z besedami: »Iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!« Frančišek je ob tem izpostavil nasprotje med hišo in tržnico, saj gre za dva različna načina, kako priti pred Gospoda, papeževe besede povzema spletni portal Vatican News.

V templju, če ga razumemo kot tržnico, je zadoščalo, da je bil človek v redu z Bogom, da je kupil jagnje, ga plačal in použil na oltarnem ognju. Potem je šel vsak na svoj dom. V templju, razumljenem kot hiša, pa je ravno nasprotno: tja gremo, da bi srečali Gospoda in bili z Njim povezani, da bi bili povezani s svojimi brati, da bi z njimi delili veselje in bridkosti. Poleg tega se na tržnici pogajamo glede cene, v hiši pa se ne preračunava; na tržnici iščemo svoje koristi, v hiši se daje zastonj, je pojasnil papež.

Tudi mi smo predvsem v postnem času povabljeni, da v sebi in okoli sebe zgradimo hišo, ne pa tržnice.

Kristus je prišel, da bi prinesel bližino in odpuščanje

Jezus ni sprejel, da bi tempelj-tržnica nadomesti tempelj-hišo, ni sprejel, da bi človekov odnos z Bogom postal oddaljen in komercialen, namesto da bi pomenil bližino in zaupanje; ni sprejel, da bi prodajni pulti nadomestili družinsko mizo; ni sprejel, da cene nadomeščajo objeme in denar nadomesti ljubeznivost. In zakaj Jezus tega ni sprejel? Ker se na ta način, tako papež, ustvarja pregrada med Bogom in človekom, med bratom in bratom, Kristus pa je prišel, da bi prinesel občestvo in usmiljenje, torej bližino in odpuščanje.

Zato smo tudi mi predvsem v postnem času povabljeni, da v sebi in okoli sebe zgradimo hišo, ne pa tržnice: najprej v odnosu do Boga, da molimo veliko kakor otroci, ki neutrudno zaupno trkajo na Očetova vrata, nato pa da razširjamo bratstvo, ki je v slehernem času nujno potrebno. Naučiti se moramo, da bomo znali podreti zidove tišine in praznino oddaljenosti.

Palestinski otroci med ruševinami svojih domov v Gazi. FOTO: Vatican Media

»Skupaj recimo: dovolj! Ustavimo vojno na Bližnjem vzhodu!«

Po nagovoru in molitvi je papež znova iskreno pozval k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi: »Vsak dan v svojem srcu nosim bolečino in trpljenje prebivalcev Palestine in Izraela zaradi nenehnih sovražnosti.« Izrazil je obžalovanje zaradi »tisočerih mrtvih, ranjenih, razseljenih, ogromnega uničenja, ki povzroča bolečino in trpljenje majhnim in nezaščitenim, ki vidijo, da je njihova prihodnost ogrožena«. Sveti oče je vse ljudi dobre volje pozval, naj glasno izrečejo svoj klic k miru. Poleg Gaze je ob tem spomnil tudi na »trpinčeno Ukrajino, kjer vsak dan umre veliko ljudi. To je kraj velike žalosti.«

Število Palestincev, ki so bili ubiti v izraelskih napadih na območje Gaze, je preseglo 30.000, na tisoče jih pogrešajo.

V Gazi vojna od 7. oktobra

Papežev današnji poziv je zadnji v vrsti pozivov, ki jih je izrekel od izbruha vojne med Izraelom in Hamasom 7. oktobra 2023. V rokah Hamasa je še vedno 130 izraelskih talcev, za več kot 30 od njih pa obstaja bojazen, da so že umrli.

Število Palestincev, ki so bili ubiti v izraelskih napadih na območje Gaze, je preseglo 30.000, na tisoče jih pogrešajo. Obenem je bilo razseljenih več kot 1,3 milijona ljudi, ki se soočajo s katastrofalnimi humanitarnimi razmerami in grožnjo lakote, saj jih lahko doseže zelo malo humanitarne pomoči. Dve tretjini teh ljudi so ženske in otroci.