Andrej Misson: »Glasba ima mnogo obrazov. Vse imam rad.«
Andrej Misson: »Glasba ima mnogo obrazov. Vse imam rad.«
»Celovit in ustvarjalen glasbenik, tako praktik kot teoretik – znanstvenik,« je pred 12 leti, ob njegovem abrahamu, v reviji Cerkveni glasbenik zapisal duhovnik dr. Edo Škulj: »Andrej Misson je večplasten glasbenik – kot polifonija, ki je skupaj s kontrapunktom tudi glavno področje njegovega raziskovanja.« Škofjeločani so rojaku pripravljali jubilejni koncert njegovih skladb že pred dvema letoma, ob 60-letnici življenja, a ker epidemiološke razmere takrat niso dopuščale druženja, so koncert izvedli pred slabim mesecem. »Pravzaprav je sijajna priložnost, da sem se vsaj za en večer za dve leti pomladil,« se pošali »jubilant«.
Kako mu je Bog odprl vrata, kako se je izguba žene poznala v skladanju? Zakaj si je za birmanskega botra izbral Andreja Glavana in po katerih skladbah ga Slovenci najbolj poznamo? Kdo je prepeval na Missonovem »jubilejnem« koncertu v Škofji Loki? In kaj o Andrejevem ustvarjanju pravi dolgoletni starološki župnik Alojzij Snoj? O tem v novi številki Družine v rubriki Osebno.
Harmoniko zamenjal z orglami
Andrej Misson se je v glasbo zaljubil že v otroštvu. /…/ Oče mu je že v otroštvu kupil majhno harmoniko, in čeprav jo je pozneje zamenjal s klavirjem in orglami, jo še danes kdaj prime v roke. Kljub nedvomnemu talentu in ljubezni do glasbe se je odločil za škofjeloško gimnazijo, hkrati pa je po nasvetu takratnega škofjeloškega župnika Ivana Kosa obiskoval še Orglarsko šolo. Kar je bilo, kot rad pove, osnova, da je kasneje, ko se je odločal med študijem medicine, fizike in glasbe, pretehtalo in pripomoglo, da je brez srednje glasbene izobrazbe naredil zahtevne sprejemne izpite na Akademiji za glasbo. Pri profesorju Danetu Škerlu je diplomiral iz kompozicije in glasbene teorije, kasneje še magistriral in doktoriral; ves čas pa je znanje in izkušnje posredoval naprej: najprej dijakom na Srednji glasbeni šoli, skoraj dvajset let slušateljem na Orglarski šoli in od leta 1993 predava glasbenoteoretične predmete študentom na Akademiji za glasbo, kjer je zadnjih nekaj let predstojnik oddelka za kompozicijo in glasbeno teorijo.
Avtor več kot 200 skladb
Ob znanstvenem in profesorskem delu pa je ves čas skladal. »Kdo bi mi očital, da sem obrtnik, večino del napišem po naročilu. Ampak vse, kar dam od sebe, je iskreno,« pravi Misson, ki se je podpisal že pod več kot 200 skladb – od ljudskih priredb, samospevov, šansonov do daljših zborovskih in orkestralnih del, kantat in treh maš. /…/ Najboljši zbori izvajajo njegove skladbe tako na koncertnih kot na tekmovalnih odrih, številne sakralne skladbe pa so se že udomačile tudi na slovenskih cerkvenih korih. Skladbe piše tudi za zbore, ki jih vodi: že dobrih 20 let dirigira kamniškemu zboru Lira, pred tem je vodil Primorski akademski zbor Vinka Vodopivca, pa zbor Avtomontaže, kmalu po študiju pa je nabiral prve izkušnje z zborom ljubljanske Opere.
»Missonov dodatek maši«
Če je Andrej Misson najbolj »intimen« v skladanju, pa mu duša najglasneje zapoje za orglami. Na kor cerkve v Stari Loki je prišel leta 1981, povabil ga je takrat novi župnik Andrej Glavan, kasnejši novomeški škof. /…/ »Župniki, kaplani in duhovni pomočniki so se v 40 letih menjavali, organist pa vztraja,« z globokim basom pove Misson, ki je med Staroločani znan po improvizacijah na orglah ob koncu maše, nemalo je tistih, ki že leta in desetletja v nedeljo zgodaj vstanejo tudi zaradi »Missonovega dodatka«.
Kako mu je Bog odprl vrata, kako se je izguba žene poznala v skladanju? Zakaj si je za birmanskega botra izbral Andreja Glavana in po katerih skladbah ga Slovenci najbolj poznamo? Kdo je prepeval na Missonovem »jubilejnem« koncertu v Sokolskem domu v Škofji Loki? In kaj o Andrejevem ustvarjanju pravi dolgoletni starološki župnik Alojzij Snoj? O tem v novi številki Družine v rubriki Osebno.