Andrej Lažeta je župnik v Bogojini in Martjancih v Prekmurju, prihaja pa iz župnije Prihova pri Slovenskih Konjicah. Duhovnik je že devet let, v prostem času pa se posveča branju in študiju, še posebej zgodovini in teologiji.

Kdo je zaslužen, da vam je ime Andrej?

Ime so mi izbrali starši. Mama pravi, da po nekem navdihu, ki ga danes ne zna več pojasniti ali razložiti.

Prvo obhajilo. FOTO: Foto Berke

V čem vidite največjo podobnost s svetnikom, po katerem nosite ime? Kako vam je apostol Andrej v zgled?

Izročilo pravi, da je sv. Andrej apostol, ki je bil privezan na križ, še več dni pridigal svojim vernikom. Tako se skoraj ob vsaki pridigi, ki jo imam, spomnim na sv. Andreja – pridigarja. V Janezovem evangeliju piše, da je Andrej svojega brata Petra pripeljal k Odrešeniku Jezusu. Tako se priporočam, da bi tudi sam znal svoje bližnje pripeljati k Odrešeniku. Ime Andrej bi morali sloveniti v Hrabroslav, prav tako pa tradicija poroča, da naj bi na svojih misijonskih poteh spreobrnil in krstil mesto ljudožercev, kar kaže na njegovo neustrašnost. Tako se priporočam njemu, da bi pogumno oznanjal evangelij.

Skoraj ob vsaki pridigi, ki jo imam, se spomnim na sv. Andreja – pridigarja.

Ali ste že obiskali cerkev sv. Andreja v Patrasu, kjer hranijo njegove relikvije?

Cerkve v Patrasu še nisem obiskal. Pravzaprav sem v življenju obiskal zelo malo cerkva sv. Andreja. Spomnim se le štirih: na Belih vodah, v Šentandražu v Halozah, v Lavantu in v Rimu, kjer sem obiskal baziliko Sant'Andrea della Valle. Poseben vtis je name naredila slednja, še večjega pa morda kip sv. apostola Andreja v baziliki sv. Petra v Rimu, ki stoji v eni izmed niš, ki podpirajo kupolo nad grobom sv. Petra.

Upodobitev apostola Andreja v baziliki sv. Petra v Rimu. FOTO: SŠK 

Ta kolos je delo flamskega kiparja Françoisa Duquesnoya z začetka 17. stoletja. Kolos sv. Andreja iz belega marmorja, visok 4,5 metra je fascinanten tako po umetniški dovršenosti kot po postavitvi – v stebru kupole sv. Petra. Bolj kot cerkev v Patrasu, kjer po izročilu leži njegov grob, pa bi si želel obiskati stolnico v Amalfiju, posvečeno sv. Andreju, kjer so v kripti shranjeni deli njegovih kosti. Vse leto se iz kamenja njegovega groba izloča nekakšno strjeno olje, ki ga tradicija imenuje »mana sv. Andreja«. Ob teh čudežnih dogodkih vsak 27. junij in 30. november v Amalfiju pripravijo veliko praznovanje, ki bi se ga želel udeležiti.

Sv. Andrej je zavetnik dobrih zakonov. Kakšen nasvet bi dal mladim parom, ki si želijo trden zakon?

Pripravljeni morajo biti trpeti za otroke in drug za drugega. Boga naj ljubijo bolj kot moža ali ženo in otroke. Nikoli naj moža ali žene ne spremenijo v predmet poželenja ali interesa. Molijo naj drug za drugega. Upoštevajo naj sv. Pavla: »Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu, mož je namreč glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi: on, odrešenik telesa. In kakor je Cerkev podrejena Kristusu, tako naj bodo v vsem žene možem. Možje, ljubíte svoje žene, kakor je Kristus vzljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe, da bi jo posvetil, ko jo je očistil s kopeljo vode z besedo, tako da bi sam postavil predse veličastno Cerkev, brez madeža, gube ali česa podobnega, da bo sveta in brezmadežna. Tako so tudi možje dolžni ljubiti svoje žene kot svoja lastna telesa.« (Ef 5,21-33)

Mladoporočenca in sin prvoobhajanec. FOTO: Foto Berke

Apostol Andrej je v naših krajih že od nekdaj priljubljen svetnik. V Sloveniji mu je posvečenih kar 45 cerkva, mariborska nadškofija pa ga ima za svojega glavnega zavetnika. Kaj menite, zakaj je sv. Andrej tako priljubljen svetnik? 

Po mojem mnenju je bil apostol, ki so ga posebej častili ob začetku krščanstva in med pokristjanjevanjem naših krajev. Povečini so mu namreč posvečene stare cerkve.

Župnijska cerkev sv. Andreja v Župniji Goriče pri Golniku. FOTO: Ivo Žajdela 

Kako pa vi praznujete svoj god? 

Na svoj god običajno priredim kosilo, na katerega povabim g. škofa in nekaj duhovniških sobratov. Na nedeljo po Andrejevem pa vedno darujem sveto mašo za svoje rajne sorodnike, k kateri povabim svoje starše, stare starše in drugo sorodstvo. Po sveti maši pa imamo praznovanje v župnišču.

Kako lahko sv. Andrej navdihne nekoga, ki se odloča za duhovni poklic?

Sv. Andrej je zelo duhovniški, če želite apostolski svetnik. Za tiste, ki se odločajo za duhovni poklic, je zagotovo navdihujoče brati o sv. Andreju v evangeliju ali v Letu svetnikov.

Sprevod ob prvem sv. obhajilu. FOTO: Foto Berke

Bi želeli še kaj dodati v zvezi s svojim zavetnikom?

V kripti amalfijske katedrale, posvečene sv. Andreju, v urni, kjer so shranjene lobanjske relikvije, se čudežna mana sv. Andreja večkrat na leto obnovi. Želatinasta tekočina ovije in pogosto napolni stekleno ampulo, povezano z relikvijami. Na predvečer svetnikovega praznika škof ali župnik pokaže ampulo vernikom, zbranim v molitvi. Včasih se zgodi, da je ampula prazna, kar povzroči mrmranje tesnobe in žalosti, saj se to smatra za znamenje težav. Nasprotno, ko ampula prelije tekočino, sreča zbranih odmeva daleč onkraj zidov cerkve, saj to pomeni blagoslov. Pojav mane se je zgodil v Patrasu na grobu svetnika, v Carigradu, ko so posmrtne ostanke prenesli, in drugod. Tako je jasno, da gre za pojav, povezan izključno z relikvijami svetega Andreja, saj se pojavlja le tam, kjer so shranjene.

Mano sv. Andreja v Amalfiju zbirajo sedemkrat na leto: 26. junija na predvečer proslave sv. Andreja kot zavetnika Amalfija, 1. novembra ob začetku meseca sv. Andreja, 21. novembra ob začetku devetdnevnice, 29. novembra na predvečer praznika sv. Andreja, 7. decembra na predvečer Brezmadežne in osmino sv. Andreja, na sveti večer 24. decembra in 28. januarja na dan najdenja relikvij sv. Andreja. Mano sv. Andreja delijo ljudem v majhnih kosih vate, ki so bili namočeni vanjo.