Zakaj potrebujemo globalni dogovor glede izpustov toplogrednih plinov?

Znanstveniki so iz podatkov, ki jih zbirajo leta in desetletja, nedvoumno ugotovili, da se povprečna globalna temperatura počasi dviga. Ugotovili so tudi, da so za to krivi predvsem toplogredni plini. 

Glavni od teh, ki jih človek spušča v ozračje, je ogljikov dioksid, ker ga je daleč največ. Potem so izdelali simulacije, kakšne bodo posledice, če se bo temperatura dvignila za eno, dve, tri ali štiri stopinje. 

Večina posledic bo negativna za ljudi, za pridelavo hrane in vremenske pojave. Ker se temperatura dviga, se bodo klimatski pasovi počasi premikali v smeri od ekvatorja proti poloma. 

Pričakuje se tudi več ekstremnih pojavov: pri višji temperaturi je v zraku namreč akumulirane več latentne toplote, zato so procesi intenzivnejši. Zato so nevihte hujše, ko je topleje kot ob nižjih temperaturah. Da bi se vsemu temu izognili, želimo predvsem zmanjšati emisije toplogrednih plinov. 

Toda te nastajajo pri skoraj vseh človeških dejavnostih: promet, energetika, proizvodnja toplote, elektrike, kmetijstvo ... Zato stvar ni preprosta. 

Vprašanje je tudi, koliko je politične volje za to, tu je še konkurenčnost med državami, premogovni in naftni lobi, zato gre počasi.

Mag. Andrej Kranjc, član slovenske delegacije na COP26. FOTO: Osebni arhiv.

Kakšne posledice lahko pričakujemo v Sloveniji?

Slovenija leži v pasu, kjer je že do sedaj dvig temperature nekoliko večji od svetovnega povprečja in enako bo tudi v prihodnje. Če se bo temperatura v povprečju dvignila za stopinjo in pol, se bo v Sloveniji za več, recimo za dve stopinji. 

To vpliva na pridelavo rastlin in na življenje ljudi, posebej za starejše, bolne ljudi so pogostejši vročinski valovi težava. Glede padavin je negotovost večja. Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) z določeno verjetnostjo ocenjuje, da naj bi v tem pasu bilo nekaj manj padavin kot do sedaj.

V prihodnosti se lahko pričakuje tudi več ekstremnih pojavov. FOTO: Ivo Žajdela.

Kaj pa bi dejali ljudem, ki so skeptični do podnebnih sprememb?

Zdravo je imeti nekaj skepticizma, da se človek na več straneh pozanima, prebere. Večina ljudi ne bere znanstvenih razprav, ampak na spletu najdemo dovolj informacij, ki zelo nazorno pokažejo, za kaj gre. 

Tudi pri cepljenju vidimo, da je veliko ljudi, ki niso samo skeptiki, ampak nasprotniki, in nekateri jim le slepo sledijo, posebej danes, v dobi družbenih omrežij. Drugi so skeptiki in se pozanimajo o stvari ter se potem odločijo glede na moč dokazov. 

Učinek toplogrednih plinov je stvar osnovne fizike. Sonce čez dan segreva Zemljo, ti plini pa del toplote ujamejo, zadržijo. Drugo je seveda, ali verjamemo znanstvenikom, ko pravijo, da bodo posledice. Tudi glede tega imamo že ogromno literature, predvsem od IPCC. Ta ne dela svojih raziskav, ampak povzema ugotovitve znanstvenikov z vsega sveta in iz njih izdeluje poročila.

Prispevek je bil v celoti objavljen v tedniku Družina (45/2021).