Eden najpomembnejših slovenskih mislecev 20. stoletja

Andrej Gosar je bil eden najpomembnejših slovenskih mislecev in politikov 20. stoletja. Kot socialno čuteč kristjan je že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja izoblikoval družbeno in ekonomsko teorijo delavskega soupravljanja z namenom omogočiti delovnemu človeku, da s svobodnim delom poskrbi zase in za svojo družino.

Andrej Gosar si je prizadeval delovnemu človeku omogočiti, da s svobodnim delom poskrbi zase in za svojo družino.

V ozračju vedno močnejše polarizacije slovenske družbe v tridesetih letih 20. stoletja, ki je dosegla vrhunec in tragičen prelom med drugo svetovno vojno, je ostal Andrej Gosar popolnoma osamljen.

Po vojni ga je novi komunistični režim popolnoma izločil

Ker se med drugo svetovno vojno ni hotel pridružiti nobeni politični strani, je »plačal visoko ceno«.

Po ovadbi, za katero se do danes ne ve, od kod je prišla, je skupaj z jezikoslovcem duhovnikom Jakobom Šolarjem, s katerim sta poskušala navezati stik z jugoslovansko londonsko vlado, pristal v nacističnem taborišču Dachau.

Gosar je »plačal visoko ceno«, ker se med drugo svetovno vojno ni hotel pridružiti nobeni politični strani.

Po vojni ga je novi komunistični režim popolnoma izločil iz družbenega življenja, čeprav so njegova spoznanja s pridom uporabili pri oblikovanju teorije socialističnega samoupravljanja.

Tragedija pravičnega in skupnemu dobremu predanega človeka

Kot je o projektu zapisal Matej Venier, je lik Andreja Gosarja »izjemno pomenljiv v današnjih delitvah, ki nevarno ogrožajo slovensko narodno skupnost, in je kar klical po dramski upodobitvi«.

Za zamisel o radijski igri, posvečeni tej izjemno pomembni osebnosti, so hvaležni filozofu in družbenemu delavcu Štefanu Skledarju.

Lik Andreja Gosarja »izjemno pomenljiv v današnjih delitvah, ki nevarno ogrožajo slovensko narodno skupnost«.

Oprijel se je je Vinko Möderndorfer, ki je preučil dostopne vire in tankočutno ubesedil tragedijo pravičnega ter skupnemu dobremu predanega človeka, ki živi za svojo družino in svojo narodno skupnost, pri tem pa poučen z vsem dostopnim družboslovnim in ekonomskim vedenjem ravna v skladu s prvobitno krščansko etiko.

Vinko Möderndorfer je radijsko igro tudi sam režiral.

Življenjska zgodba, ki nam je lahko za vzor

Kot je o igri zapisal njen avtor Vinko Möderndorfer, je povsem jasno, »da se v radijski igri (do 55 minut) ne da zaobjeti vsega in vseh aktivnosti Gosarjevega življenja.

Pred sabo imamo celovito osebnost. Življenjsko zgodbo, ki nam je lahko za vzor tako na etičnem ko na znanstvenem področju.

Andrej Gosar je bil družbeni vizionar, ki se je ves razdajal za človeka in človeštvo, po drugi strani pa je bil tudi ljubeč in skrben družinski človek.

Gre za družbenega vizionarja, ki se je ves razdajal za človeka in človeštvo. Po drugi strani pa je bil tudi družinski človek, ljubeč in skrben.

Prav zato je v radijski igri izpostavljenih nekaj prizorov, kjer spoznamo Gosarjevo ženi in tudi otroke. V dramski formi so namreč pomembne prav te, človeške dimenzije osebnosti.«

Z leve: režiser Vinko Möderndorfer, igralec Gaber K. Trseglav, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina in igralec Ivo Ban. FOTO: RTV Slovenija

Veliko citatov in delnih citatov iz Gosarjevih spisov

Pojasnil je tudi, da igra vsebuje veliko citatov in delnih citatov iz Gosarjevih spisov.

Gosarjeva stališča so vpletena v dialog. Ponekod dobesedno, na mnogih mestih pa prirejeno, vendar priredba natančno sledi Gosarjevemu sporočilu. Tudi jezik radijske igre je sledil Gosarjevi dikciji, kakršno lahko razberemo iz njegovih del.

Jezik radijske igre sledi Gosarjevi dikciji, kakršno lahko razberemo iz njegovih del.

Poskušal sem predstaviti profesorja Gosarja kot človeka, ki je name naredil močan vtis. Njegovo osebnost sem podoživljal skozi njegova dela in skozi življenjsko pot.

Ivo Ban: »Fasciniran sem nad to osebnostjo«

Ivo Ban, igralec: »Zelo me je razveselilo, da sem bil izbran za vlogo Andreja Gosarja. Že prej sem nekaj stvari vedel o tem človeku, zdaj pa sem se malo bolj poglobil in moram povedati, da sem pravzaprav fasciniran nad to osebnostjo.

Če se ozrem na to, kar sem slišal, se mi zdi, da smo osvetlili pomemben del njegovega življenja in védenja.

Zdi se mi, da je to poučna tematika, ki bi bila potrebna globlje, bolj natančne analize v današnjem času.«

Vse spremembe se morajo zgoditi sporazumno

Andrej Gosar nekje v igri pravi:

»Nikoli nisem bil za nasilno spremembo sveta. Želel sem si družbenega dogovora. Spoznanja.

Družba kot celota mora spoznati, kaj svet potrebuje, da bomo lahko živeli po Kristusovem nauku.

Država pa mora poskrbeti za družbeni dogovor in ga uzakoniti, tako da bodo tisti, ki imajo več, poskrbeli za tiste, ki so revnejši. Z davčnimi dajatvami, z možnostjo soudeležbe delavcev v upravljanju.

Vse spremembe se morajo zgoditi sporazumno. Komunisti pa so hoteli spremeniti svet z nasiljem. Nasilje vodi k novemu nasilju. Nasilje rojeva maščevanje. In tako krvi ni nikoli konec.

Komunisti so nasilni, ker nimajo vere. Nikoli nisem mogel zagovarjati komunističnih idej. To bi bilo tako, kot da bi pljunil na samega sebe, na svoje starše, na svoj rod, kot da bi zatajil Boga.«

O komunistih in njihovi revoluciji

»Gospodična, svet se spreminja tudi z etičnimi ravnanji. Komunisti ne verjamejo v nič drugega kot v revolucijo in v prevzem oblasti.

Za vsako spremembo, pa naj bo še tako nepomembna, stoji človek. Etičen človek. Človek, ki ravna etično. To je največji problem revolucij.

Samo en cilj imajo: prevzeti oblast in ustvariti nove razmere po meri revolucionarjev. Njihov etični svet pa je prazen. Zato takšne spremembe nimajo prihodnosti.

Poglejte malo v zgodovino. Kako se je izpridila francoska revolucija in kam je pripeljala oktobrska revolucija ...«

V fiktivnem pogovoru z revolucionarjema Borisom Kidričem in Josipom Vidmarjem

»Moje ideje se zelo razlikujejo od komunistične ideje o družbeni lastnini vsega. Moje ideje izhajajo iz konsenza, iz etike, iz naravnega spoznanja, da moramo delati in skrbeti tudi za druge.

Moje zamisli izhajajo iz evolucije. Iz etičnih osnov. Zavračam komunizem, ne samo zaradi nasprotovanja nasilni revoluciji, ampak predvsem kot ekonomist.«

»Bral sem Lenina. In vem, kaj se dogaja v Stalinovi Rusiji. Brez etičnih načel ste. Ne držite obljube.

Zelo dobro vem, kako močno ste zavezani moskovskim direktivam. In vi veste, da to vem in da vas dobro poznam.

Zato pa ste se vse do sedaj izogibali, da bi jasno povedali, kako želite biti vodilni v tem tako imenovanem nesebičnem boju proti okupatorju.

Za revolucijo vam gre. In vojna vam bo prišla prav. Dimna zavesa za prevzem oblasti.«

Premiera radijske igre bo v četrtek, 6. januarja

Osebe in interpreti: Andrej Gosar (Ivo Ban), Tončka Gosar (Silva Čušin), Mlajši sin (Martin Mlakar), Sin (Gal Oblak), Hčere (Lana Maučec, Julija Klavžar in Nika Vidic), Boris (Boris Kerč), Ivan Tavčar (Gaber K. Trseglav), Škofov tajnik (Luka Bokšan), Ivan Gosar, Andrejev oče (Marko Simčič), Josip Vidmar (Zvone Hribar), Pater (Mihael Jaka Lah), Klepetalec (Matej Puc), Esesovec (Boris Ostan), Tovariš in študent (Andraž Harauer).

Igra traja 51 minut in 36 sekund, posneli so jo avgusta 2021 v studiih Radia Slovenija.

Premiera radijske igre bo v četrtek, 6. januarja 2022, ob 22.05 na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars. Dostopna bo še mesec dni na spletnih straneh RTV Slovenija.