Andrej Gašperlin, ljubiteljski rezbar iz Most pri Komendi, že 18 let izdeluje jaslične figure in reliefe, sodeloval je že na 59 razstavah in prejel 30 priznanj. FOTO: Tatjana Splichal



Ko je ob drugem valu koronavirusne epidemije jeseni 2020 že postalo jasno, da bo odpadlo tudi veliko razstav jaslic, so iz Vatikana sporočili, da razstava »100 jaslic v Vatikanu«, kjer vsaka država predstavi svoj žlahtni izbor, vendarle bo. Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije je hitro poiskalo mojstra, ki bi v objemu Berninijevih kolonad na Trgu sv. Petra poleg 30-metrske kočevske smreke, okrašene z značilnimi šesterolistnimi repaticami, svetu predstavil tudi slovenske jaslice.

Andrej Gašperlin, ljubiteljski rezbar iz Most pri Komendi, že 18 let izdeluje jaslične figure in reliefe, zadnjih 12 let postavlja jaslice v župnijski in podružnični cerkvi. Sodeloval je že na 59 razstavah po vsej domovini in prejel 30 priznanj. Da pa bi na ugledni svetovni razstavi prav on predstavljal Slovenijo, česa takega, pravi, ni pričakoval. A odzval se je s ponosom in njegovih 26 jasličnih figur, ročno izrezbarjenih iz slovenske lipe, ob bok jaslicam iz vsega sveta od 13. decembra do 10. januarja, lepo zastopa naše bogato božično izročilo.

»Moj prvi stik z jaslicami je bil, ko sem ata gledal, kako jih je v bogkov kot postavljal. Ko sem začel hoditi v šolo, mi je mama vsako leto naročila, naj poiščem kaj novega za k jaslicam. Figur še nisem delal, ampak hlevček, pa pokrajino iz kakšnih korenin.« Tako se Andrej spominja jaslic na rojstni domačiji, ki je bila le lučaj stran od sedanje, vzorno lepe družinske hiše, v kateri živi z ženo Milko, s katero ima dva otroka in štiri vnučke.

Zakaj jih ne bi izdelal sam?

Vso delovno dobo je kot strojni ključavničar obdeloval kovine in mikalo ga je, da bi se poskusil v jaslicah, toda časa ni bilo dovolj. »Nekega dne tik pred upokojitvijo pa sem pomislil: če že toliko let vse za jaslice priskrbim, zakaj ne bi vsaj kakšno figurico izdelal?« Leta 2002 se jih je prvič lotil. V domačem kulturnem društvu Jurij Bobič je od izkušenih rokodelcev dobil začetne napotke, tehniko pa izpopolnjeval na rezbarski delavnici v Trzinu pod vodstvom Marjana Vodnika. »Prve figurice so bile preproste, izdelal sem jih po vzorcu tistih, ki smo jih imeli doma. Ko sem videl, da mi je 'ratalo', sem začutil veselje in to me je pognalo, da sem nadaljeval.«


»Raje imam slovenske jaslice ali avstrijske, ker je bolj poudarek na bistvenem. Ostalo je sicer fino, če je zraven, da je bolj pestro, ampak v ospredju morajo biti Jezus, Marija in Jožef.« FOTO: Tatjana Splichal


Sveta družina v ospredju

Ni mu najbolj pri srcu jaslični slog, kjer je preveč vsega in se zdi vse bolj pomembno kot sveta družina. »Raje imam slovenske jaslice ali avstrijske, ker je bolj poudarek na bistvenem. Ostalo je sicer fino, če je zraven, da je bolj pestro, ampak v ospredju morajo biti Jezus, Marija in Jožef.« Zato najraje izdeluje slovenske jaslice. »Rad naredim značilnega pastirja z Velike Planine z lipovimi listi, nato bohinjskega, ki je spet drugačen, ali nosača z brento iz Haloz, ko grozdje nosi. Tri kralje rad izdelam enega v gorenjski, drugega v belokranjski, tretjega pa v notranjski narodni noši s kučmo in kožuhom, kot je zastavil Gaspari.«

Prihodnost jasličarstva na Slovenskem ga ne skrbi. »Nekoč ni bilo toliko razstav, kjer danes lahko marsikdo najde navdih za ustvarjanje, še manj pa je bilo na voljo toliko odličnega rezbarskega orodja, kot je danes. Izhaja tudi revija Jaslice, ki je dobra spodbuda, saj lahko vidiš, kje so razstave, kako lepe so slovenske jaslice in kaj vse naši jasličarji naredijo. Prepričan sem, da bo šlo naprej!«
_ _ _

*Celoten članek preberite v tiskani Družini (1/2021).*

*Družina na facebooku TUKAJ.*

*Družina na twitterju TUKAJ.*
_ _ _

SORODNE VSEBINE:

Jasličarja Tomaž in Katarina Lavrih

Jaslice iz slame na Gallusovem nabrežju

Jaslice v piranskih cerkvah

Trpkost in milina v jaslicah