Andraž je izdal tudi knjigo, zgodovinski roman z naslovom Junak, ki govori o generalu Rudolfu Maistru. Lansko leto je postal tudi vodja mešanega pevskega zbora Jakoba Aljaža iz Medvod.

Kako bi se opisal z eno besedo?

Kulturnik.

Tako mlad, pa si že slovenski kulturnik, pisatelj in glasbenik? Kako ti to uspeva?

Vedno rečem, da moraš verjeti vase, sam sem verjel, da mi bo uspelo, je sicer tudi nekaj pesimističnih izjem, ko vase nisem verjel, se pa iskreno trudim, da bi bil čim bolj optimističen. Okoli sebe se trudim zbrati čim bolj povezovalne ljudi, ki so mi pripravljeni pomagati in tudi jaz njim.

Koliko časa se že ukvarjaš z glasbo?

Z glasbo se ukvarjam od svojega prvega razreda, ko sem začel obiskovati glasbeno pripravnico v GŠ Šentvid.

Kdaj si začutil, da bi se rad ukvarjal z glasbo?

Vedno rečem, da se poklic glasbenika zelo hitro zapečati, to je dolg proces izobraževanja in sam sem že zelo zgodaj vedel, da bi se rad glasbeno še naprej izobraževal, torej to postopno vodi v poklic glasbenika.

Vodja mešanega pevskega zbora Jakoba Aljaža iz Medvod. FOTO: Tatjana Splichal

Sedaj lahko rečeš, da si tudi skladatelj. Koliko skladb si že napisal?

Skladatelj sem, a se še učim in niso vse moje skladbe še zrele za izvedbo pred poslušalci, se pa trudim in poskušam izboljšati svoje delo. Večina skladb je objavljena na mojem Youtube kanalu, štejem pa jih je, rekel bi da okoli 20, ne me držati za besedo.

Katera je tvoja najljubša in zakaj?

Moja najljubša skladba, ki sem jo ustvaril do sedaj, nosi naslov Fantove misli, saj pripoveduje izvirno zgodbo, tematika je: kaj vse si mladi fantje zamišljajo - od šole, do ljubezni, do lumparij. Poleg vsega, mi je v skladbi uspelo kombinirati najrazličnejše sloge - od ljudske glasbe do klasike in jazza.

Katere inštrumente znaš igrati?

Najbolje igram klavir, spreten sem na orglah, saj so precej podobne klavirju, pa tudi v cerkvi občasno igram, pri godbi na pihala v Medvodah igram tudi tolkala. Občasno zaigram tudi na diatonično harmoniko.

Slišala sem, da si tudi vodja mešanega pevskega zbora. Kako je prišlo do tega?

Mešani pevski zbor Jakob Aljaž vodim od leta 2022, ko sem klical predsednico, ki je rekla, da bodo nehali delovati, ker nimajo zborovodje. Nato sem se ponudil, da bi jih vodil in smo se krasno ujeli, imeli smo že več kot 30 nastopov v enem letu.

Je kot 16-letnik težko biti vodja?

Ja, gotovo je biti vodja nasploh težko, a zdi se mi, da če ljudje vodji zaupajo, da svojih moči ne bo uporabljal v slab namen, se oblikuje nekakšna harmonija sodelovanja.

Napisal si tudi roman z naslovom Junak. Kdaj si ga začel pisati?

Roman Junak, ki govori o bojih za severno mejo in Rudolfu Maistru, sem začel pisati v septembru 2021, ko sem bil še osnovnošolec. Izšel je pri založbi Kulturni center Maribor. Z Alešem Arihom sva imela več kot 10 predstavitev po celi Sloveniji.

Knjiga Junak. FOTO: Osebni arhiv

Zakaj si izbral ravno generala Rudolfa Maistra?

General Maister je zelo pomembna osebnost ravno zato, ker je združeval ogromno zelo pomembnih lastnosti. Bil je velik domoljub in ponosen Slovenec, ki se je zelo odločno postavil za svojo domovino. Menim, da Sloveniji danes tega malo primanjkuje. Enotnost in odločnost, to sta pomembni vrednoti. Poleg tega pa je bil Maister tudi zelo čuteč. Po mojem mi je bil zato tako zanimiva oseba.

Kako si izvedel, da je tvoj roman postal zmagovalni?

Šlo je za splet naključij, roman sem poslal iz anonimnega maila, ki ga potem nisem spremljal. Nekaj tednov kasneje so mi poslali odgovor, a sem ga videl z veliko zamudo in sem se zbal že, da so obupali in da romana ne bom mogel izdati. A potem sem poklical založnika okoli devetih zvečer, zelo pozno in sva se pogovorila, da bodo roman lahko izdali, na srečo.

Kakšni so bili občutki?

Bil sem zelo vesel in sprva nisem verjel, da je to resnica. A z izidom se je odprlo tudi veliko novega dela.

Knjigo predstavljaš tudi po Sloveniji. Kje vse si že imel predstavitev?

Predstavitve smo imeli v Mariboru, na Ptuju, na koroškem, v Medvodah, tudi na Notranjskem in Dolenjskem ter v Zasavju. Večinoma so nam to omogočili člani društev general Maister.

Aleš Arih in Andraž Babšek na predstavitvi knjige Junak. FOTO: Osebni arhiv

Kakšen je odziv?

Odziv je zelo dober, dvorane so bile vedno polne, predvsem bi pa izpostavil odziv mladih na osnovnih šolah v Trbovljah, kjer smo imeli pogovore z njimi. Bili so zelo zavzeti za zgodovino in domoljubje, kar me je zelo presenetilo.

Sledi še kakšna knjiga? 

V pripravi je mladinski roman, govoril bo o sodobnih problemih mladih, v ospredju bo soočanje s tem, da smo mladi večino časa le še na omrežjih, tudi s pomanjkanjem domoljubja. V načrtu je tudi roman o osamosvojitvi Slovenije.

Napisal si tudi sveto mašo. Lahko poveš kaj več o tem?

Sveto mašo sem začel pisati januarja letos, februarja pa so me spodbudili, da bi zbral večje število pevcev, ki bi jo izvajali, uspelo nam je zbrati pevce iz Medvod in okolice, zdaj jih je več kot sto. Imamo tudi zelo mladega organista Miha Zavrla.

Kdo vse sodeluje pri tem projektu?

Sodeluje preko sto pevcev iz različnih pevskih zborov in seveda organist Miha.

Kje vse ste že nastopili?

Nastopili smo v Medvodah, v Ljubljani, na Rudniku, a glavna premiera bo 22. aprila, v cerkvi svetega Jakoba v Ljubljani.

Andraževi glasbi za mašo lahko prisluhnete nocoj, 22. aprila, ob 18.30 v cerkvi svetega Jakoba v Ljubljani.

Med svojimi vrstniki zelo izstopaš. Te prijatelji in sošolci podpirajo?

Menim, da prav vsak od nas izstopa, želi si pa le to, da bi bil v družbi sprejet, ni pomembno da je nekaj posebnega. Sprva sem se bal, da me vrstniki ne bodo podpirali, a ta strah je bil neupravičen. Kolegi me podpirajo, tako kot tudi družina.

V načrtu je tudi roman o osamosvojitvi Slovenije. FOTO: Tatjana Splichal

Kako usklajuješ šolo, zbor, glasbo, prosti čas? Predvidevam, da je tvoj vsakdan zelo pester.

Moj vsakdan je zelo, zelo pester. Šolo imam tudi popoldne, a vseeno najdem čas za druženje, za glasbo kot hobi in za pisanje.

Kaj najraje počneš v prostem času?

V prostem času se družim, preživljam čas z družino, tudi pišem skladbe in literarna dela.

Cilji za naprej?

Želim si, da bi uspelo, kar bi si s sodelavci zadali in da bi lahko pripomogel k razvoju kulture še naprej.