Kakšen pomen ima za vas materinski dan in kako gledate nanj?

Pred nekaj več kot tremi leti je 25. marec postal tudi »moj praznik« in od takrat sem, iskreno, vsako leto bolj raznežena. Srečna sem, da se mi je izpolnila želja postati mama, in ni bolj zahtevne in hkrati bolj čudovite službe na svetu!

Se vam zdi, da bi morali materinski dan praznovati večkrat na leto?

Ne vem za druge, a jaz ga praznujem vsak dan! Tudi na otroka rada prenesem optimistično naravnanost, kar pomeni, da je na primer naleteti na kamen v obliki srčka že super razlog za praznovanje življenja. Prav tako radi z majhno pozornostjo obeležimo, kadar gre Lev na kak večji pregled ali cepljenje, ali se pri čem pogumno odreže. Jaz pa imam oči, polne solz sreče, ko dobim kakšno palico s sprehoda, iz malih rokic, ki rečejo: »Mami, tale je pa zate.«

Naleteti na kamen v obliki srčka je že super razlog za praznovanje življenja. (Ana Maria Mitić)

Zakaj ste se odločili za svojo spletno stran, blog, MamaMaria show?

Internet ponuja poplavo informacij, za katere pa sem večkrat ugotovila, da niso verodostojne. Potem sem seštela, kaj je moj poklic (voditeljica) in kako živim (v večnem iskanju kredibilnih informacij na vseh področjih), in enačba se je zložila: svojo pogovorno oddajo. Ta kratek format sproščenega pogovora je odličen, da lahko dobro predstavim zanimive posameznice in posameznike, ki se vsak na svoj način trudijo doprinesti k boljšemu svetu. Ker me iskreno zanimajo njihove zgodbe, jih lahko dobro in iskreno predstavim. V velik profesionalni kompliment mi je, da po snemanju tudi tisti najbolj prestrašeni rečejo: »Kako je bilo pa to prijetno!«

Kakšne vsebine objavljate? So namenjene samo mamicam?

Čeprav ime izvira iz moje nove vloge mamice, to ni materinski blog. Med vsebino tako ne boste našli primerjave otroških vozičkov ali nasvetov za pripravo kašic. Boste pa našli koristne nasvete za svoje življenje, mentalno stabilnost, pomoč pri odločitvi za gradnjo hiše, kaj so novosti v negi kože ali inovativno plesno šolo: vse, kar sodobnemu človeku omogoča krmariti skozi življenje lažje, radostno in bolj polno!

Ana Maria Mitić – MamaMaria. FOTO: mamamaria.si

Kako se počutite v vlogi mame? Gledate na svet kako drugače, odkar ste mama?

Priznam, da sem hitreje raznežena: včasih me v sentimente spravi že ljubki medvedek iz reklame za mehčalec! (smeh) Poleg tega me še bolj bolijo malomarnosti, vse vrste nasilja in krivice; sploh, če so žrtve otroci. So se pa tudi pri meni še bolj utrdila vrednote, ki sem jih nosila s seboj, in to so: avtentičnost, trajnostno življenje, odgovornost in seveda družina.

Vse svoje nosim s seboj. (Ana Maria Mitić)

Imate kakšen poseben – lasten citat, ki vas žene naprej?

Na koncu oddaje pozdravim z »Jaz vas rada imam, čeprav vseh ne poznam.« In to čisto drži. Če pa me sprašujete po življenjski filozofiji, se že od osnovne šole, ko sem ta rek slišala, držim zapovedi: »Omnia Mea Mecum Porto« ali »Vse svoje nosim s seboj«. Bistvo je v meni, ne v stvareh, ki jih nosimo ob sebi, zato ni izgubljen noben trenutek, ki ga vložimo vase, v izobrazbo, v širjenje zavedanja in mehčanje duše.

Radi delite ljubezen med ljudi?

Vedno in povsod.

Koristni nasveti za življenje. FOTO: mamamaria.si

Od kod je prišla ideja za #česrček?

Že več kot 10 let na vseh poteh videvam stvari v obliki srčka. Najprej se mi je zdelo zanimivo, potem sem se malo navadila, a še vedno z velikim navdušenjem in radostjo pozdravim vsak srček, ki mi pride na pot. Zanimivo, da so ljudje to sprejeli za svoje in tako se sploh zadnja leta srčkov lahko razveselim skoraj vsak dan, saj mi prek družbenih omrežij pošiljajo znanci in neznanci svoje najdbe. Ker nisem želela srčkov objavljati neprestano, sem se čisto spontano odločila, da zanje rezerviram en dan v tednu, in to je – enako, kot se vrtijo oddaje MamaMaria – ob četrtkih. Torej imamo srčkast četrtek, ki se mu reče preprosto: česrček.

Kakšen odnos imate s svojo mamo?

Moja ljuba Marinka je znala dobro pluti med biti lepa, urejena in hkrati zelo opravilna mama in to je nekaj najlepšega, kar mi je kot ženski predala. Še zdaj si vedno vzame čas, ko jo potrebujem, in se ponudi, da bo moja rama in naslon, jaz pa bi tako rada vrnila vsak košček tega, kar je nesebično dajala vse moje otroštvo. Tudi pomemben nauk, da šteje vsebina, ne lupina – kar mi bo še posebej prav prišlo v prihodnosti, saj ne nameravam iz strahu pred staranjem posvečati vsega časa le svojemu videzu. Vsak dan sem hvaležna, da imam še žive starše, zavedam se, da je to velik privilegij, in ne oklevam, ko jima je treba povedati, da ju imam rada.