Koroška Slovenka Ana Grilc se je leta 1999 rodila v Beljaku oziroma Žvabeku, njeni stari straši po mamini strani so doma na Zilji.

Študira na Univerzi uporabnih umetnosti na Dunaju. Ukvarja se z lutkarstvom in pisanjem.

Je odbornica Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju. Kot del režijske ekipe Feminem MaxiPad (skupno z Julijo Urban) je vodja dveh eksperimentalnih lutkovnih skupin.

Julija Urban, Lena Kolter in Ana Grilc delujejo tudi kot feministični kolektiv Bašk. Grilčeva je aktivna kot umetnica in je že sodelovala pri številnih razstavah. Je tudi sodelavka koroškega tednika Novice.

Introspektivna besedila, ki slikajo notranje življenje likov

V knjižnem prvencu v nemškem jeziku z naslovom Wurzelreißer:innen prek kratkih zgodb obravnava teme identitete, manjšinskega statusa, travm ter osebnih odnosov in konfliktov.

Kot je povedala za Novice, njena zbirka kratkih zgodb prinaša »introspektivna besedila, ki slikajo notranje življenje likov«, okoli katerih so zgrajene zgodbe. Ko je razmišljala o osrednji temi, ki združuje vse like, se je spomnila pojma izkoreninjenost, problematizacija odnosa do domovine in samega pojma domovine, »nato pa sem bila še pri zobozdravniku, kjer so mi izdrli modrostne zobe«.

Vsi ti premisleki in boleči občutki so združeni v naslovu Wurzelreißer:innen.

Piše o življenjski realnosti koroških Slovencev

Večina kratkih zgodb v zbirki se ukvarja z življenjsko realnostjo koroških Slovenk in Slovencev, kljub temu pa Ana Grilc poudarja, da gre za fikcijo, saj osebe, kot jih opisuje, ne obstajajo v realnosti.

Pravi tudi, da so »fantastika, nadrealizem in magični realizem bistveni za moj pristop k snovi«. Bistvena pri pisanju ji je možnost dati obliko izkušnjam in rečem, ki so včasih nevidne, neslišne ali samo mimogrede občutene.

Urednik Mohorjeve založbe iz Celovca Hanzi Filipič in mlada pisateljica Ana Grilc na predstavitvi na Dunaju. FOTO: Tone Rode

Prvenec Wurzelreißer:innen je napisala v nemškem jeziku, vsebuje pa tudi neprevedene pasaže v slovenščini. Pravi, da pri tem ni šlo za zavestno odločitev, da pa ji je pisanje v nemščini »ponudilo možnost, da si prisvojim jezik in ga poslušam oblikovati po svojih predstavah«.

K temu doda, da se ji ne zdi potrebno prevesti vsake slovenske besede, ker je prepričana, da lahko slovenščina enakovredno stoji poleg nemščine, saj ni nujno, da vsak vse razume, čeprav bi bilo to super.

Privlačijo jo teme, s katerimi se še ni ukvarjala

Ana Grilc pove, da se »moraš na Dunaju bolj zavedati svoje identitete, ker jo živiš v koroškoslovenskih krogih, ki jih je treba obiskovati, da lahko govoriš slovensko«.

Kot bralko jo privlačijo teme, s katerimi se sama še ni ukvarjala, teme, o katerih pišejo sodobne avtorice in avtorji iz vseh mogočih dežel. V tem kontekstu dodaja, da je zanjo taka književnost zelo raznolika, posebej »v primerjavi z veljavnim kanonom svetovne književnosti, v katerem razen zelo redkih izjem najdemo same stare, bele moške«.

Knjigo Die Wurzelreißer:innen so prvič predstavili 27. maja v prostorih Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju v sklopu Feministične pomladi. Prvenec je prvič na Koroškem, v Celovcu v Lendhafnu, predstavila 15. julija.