Ameriška škofovska konferenca je vest o uspelem kloniranju človeškega zarodka sprejela 'skrajno vznemirjena'. Tudi če naj bi ta metoda služila raziskavam, jo bodo zagotovo izkoristili tudi posamezniki, ki so nekoč že poskušali 'proizvajati' klonirane otroke, so uradno izjavo odbora omenjene škofovske konference za zaščito življenja sredi minulega tedna predstavili v Washingtonu.

Bostonski nadškof kardinal Sean O'Malley je po navedbah nemške katoliške agencije KNA pojasnil, da 'tehnološki napredek, ki omogoča kloniranje ljudi, za človeštvo ne predstavlja napredka, ampak njegovo nasprotje'.

Ne glede na končni cilj kloniranje 'človeška bitja obravnava kot produkte, množično proizvedene na željo drugih ljudi', so prepričani predstavniki Ameriške škofovske konference. To je v popolnem nasprotju 'z moralno odgovornostjo, da je potrebno vsakega pripadnika človeške družine obravnavati kot edinstven Božji dar, kot osebo z lastnim dostojanstvom'.

Raziskave znanstvene ekipe na univerzi Health & Science v ameriški zvezni državi Oregon zbujajo pomisleke na več ravneh. Več kot 120 zarodkov je bilo ustvarjenih in uničenih, da so pridobili šest vrst izvornih zarodkovnih celic. Da bi pridobili potrebne jajčne celice, so morale zdrave ženske prestajati postopke, ki ogrožajo njihovo plodnost in zdravje. Cilj znanstvenikov, da pridobijo genetsko ustrezne izvorne celice za raziskave in morebitne terapije, je dosegljiv z drugimi metodami 'brez težkega moralnega primankljaja', pojasnjujejo ameriški škofje.

Minuli teden so znanstveniki na univerzi Health & Science objavili svoj dosežek pri pridobivanju izvornih celic iz umetno vzgojenega človeškega zarodka. Ta je nastal z vsaditvijo celičnih jeder iz kožnih celic odraslih v ženske jajčne celice.

Biokemiki poudarjajo, da v svojih postopkih niso uporabili nobene jajčne celice, oplojene po naravni poti. Zato naj bi po njihovem zatrjevanju s pomočjo te tehnike ne bilo mogoče spočeti posameznika, ki bi lahko živel samostojno življenje.

Od omenjene metode si raziskovalci v prihodnosti obetajo proizvodnjo telesnih tkov, s katerimi bi lahko lajšali ali celo zdravili bolezni, kot so Parkinsonova bolezen ali pa multipla skleroza.

Foto: splet