Kot lahko domnevamo, piše sodelavec avstrijskega Kathpressa Thomas Spang, so za razliko od današnjega srečanja med papežem Frančiškom in ameriškim predsednikom Joejem Bidnom med sogovorniki občasno obstajale znatne napetosti. To simbolično dobro ponazarja fotografija doslej zadnje avdience ameriškega predsednika v Vatikanu: zaskrbljen izraz na obrazu papeža Frančiška, ko je maja 2017 v avdienco sprejel Donalda Trumpa. Medtem ko graditelj mostov in graditelj zidov nista mogla najti prav veliko skupnih točk, je izhodiščni položaj tokrat malce drugačen. Joe Biden je za Johnom F. Kennedyjem šele drugi katoličan v Beli hiši in bo imel gotovo veliko tem za pogovor s prvim latinskoameriškim papežem.

Zgodovinsko gledano je dober odnos med voditeljema največje krščanske Cerkve in posvetne svetovne velesile prej izjema kot pravilo.

Zgodovinsko gledano je dober odnos med voditeljema največje krščanske Cerkve in posvetne svetovne velesile prej izjema kot pravilo. Med prvim srečanjem papeža s predsednikom ZDA januarja 1919 sta Woodrow Wilson in Benedikt XV. drug drugega opazovala s precejšnjim nezaupanjem. Oba sta do konca prve svetovne vojne gojila precej vzporedne načrte za obnovo, povezujoč dejavnik pa je bila močna želja obeh po vzpostavitvi miru.

30 let in eno svetovno vojno pozneje je nekdanji general Dwight D. Eisenhower obiskal ljudskega papeža Janeza XXIII. Ta se je moral precej truditi s svojo angleščino. V spominu so ostale ne najbolj zaželene jezikovne nerodnosti v izražanju papeža, ki so še vrsto let sprožale salve smeha v družini Eisenhower.

Kennedy je naredil vtis

S povsem drugačnim izzivom se je moral soočiti prvi katoliški predsednik ZDA John F. Kennedy med obiskom v Vatikanu julija 1963. Pred obiskom so v javnosti krožile razprave, ali bo Kennedy pokleknil pred Pavlom VI. Ostalo je pri krepkem stisku rok. Toda Kennedy je naredil precejšen vtis. Ko je pet mesecev pozneje umrl za posledicami atentata, naj bi papež »nenadzorovano« planil v jok.

To je bilo v nasprotju s čustveno hladnostjo, ki jo je Pavel VI. občutil do Kennedyjevega naslednika Lyndona B. Johnsona. Sprejem na dan pred svetim večerom 1967 se je zaradi vojne v Vietnamu in vloge ZDA v tem sporu hitro iztiril: v Ameriki še danes trdijo, da je papež s pestjo jezno tolkel po mizi.

Pavel VI. je ob novici o smrti Johna F. Kennedyja »nenadzorovano planil v jok«.

Vprašanje Vietnama je obvladovalo tudi srečanje med Richardom Nixonom in Pavlom VI. v Vatikanu. Leta 1969 je Nixon obljubil, da si bo še naprej prizadeval za mir. Leto dni pozneje – vojna se je še stopnjevala – je bil pogovor že dosti bolj »leden«. Junija 1975 je Pavel VI. sprejel četrtega ameriškega predsednika v svojem pontifikatu, Geralda Forda. Šlo je za kratko srečanje, med katerim sta si sogovornika le na hitro izmenjala nasprotna si stališča do položaja na Bližnjem vzhodu.

Janez Pavel II. se je srečal s petimi predsedniki

Ko je Janez Pavel II. oktobra 1979 obiskal Belo hišo, šlo je za prvi obisk papeža v rezidenci ameriškega predsednika, je novi papež z Jimmyjem Carterjem spoznal prvega izmed petih predsednikov ZDA, s katerimi se je srečal v obdobju svojega pontifikata. Carter je obsodil napad Sovjetske zveze na Afganistan; Janez Pavel II. je posebno težo namenjal bližnjevzhodnemu sporu. Leto dni pozneje je Carter obiskal papeža v Vatikanu. Ne prvo ne drugo srečanje nista zapustila zgodovinskih sledi.

To se je spremenilo s predsedniškim mandatom Ronalda Reagana. Republikanec in konservativni papež sta bila goreča nasprotnika komunizma. Dvakrat sta se srečala v Vatikanu in dvakrat v ZDA. Med prvim srečanjem leta 1982 sta se 50 minut pogovarjala za zaprtimi vrati. Dve leti pozneje sta Sveti sedež in ZDA uradno vzpostavila diplomatske odnose.

Ronald Reagan in Janez Pavel II. sta bila oba goreča nasprotnika komunizma.

Pod nesrečno zvezdo je bil odnos med Georgem Bushem starejšim in papežem. Srečala sta se v letih 1989 in 1991 v Vatikanu. Tema, ki ju je razdvajala, je bila zalivska vojna, ki jo je Janez Pavel II. označil za »dogodivščino brez vrnitve«.

George W. Bush najpogosteje v Vatikanu

Napeti so bili tudi odnosi med Billom Clintonom in poljskim papežem, ki sta bila glede vprašanja splava na povsem nasprotnih polih. Preden je Clinton junija 1994 potoval v Rim, sta se v ZDA srečala že trikrat.

Rekordno število obiskov v ZDA beleži Clintonov naslednik George W. Bush, ki se je z Janezom Pavlom II. štirikrat srečal v Vatikanu in enkrat pred vrati Rima. Po 11. septembru 2001 je papež Bushu odločno odsvetoval napad na Irak. Bush se je srečal tudi z Benediktom XVI., v središču njunih pogovorov pa so bile napetosti na Bližnjem vzhodu in vprašanje splava.

Dolgo srečanje z Obamo

Rekordnih 50 minut je trajal pogovor med Barackom Obamo in papežem Frančiškom marca 2014. Legendarne so tudi hvalnice prvega temnopoltega ameriškega predsednika prvemu papežu iz Latinske Amerike med obiskom slednjega v Beli hiši septembra 2015.

Katoliški škofje Združenih držav Amerike si želijo, da bi papež Frančišek danes z Joejem Bidnom spregovoril tudi o vprašanju splava. Nekateri bi namreč predsedniku zaradi njegove podpore umetni prekinitvi nosečnosti najraje odrekli pravico do prejemanja obhajila. Toda Frančišek se ne ozira kaj dosti na mnenje škofov in bo teme pogovora s katoličanom iz Bele hiše določil kar sam.