Ameriški škofje so po razglasitvi volilnih rezultatov v prvem odzivu izrekli čestitke novemu predsedniku, poroča spletni portal Vatican News. Predsednik Škofovske konference ZDA, nadškof Timothy Broglio, je v pogovoru za vatikanske medije povedal, da Cerkev od prihodnje vlade pričakuje odločno zaščito človeškega življenja – in reformo zakonodaje o priseljevanju: »V Združenih državah Amerike imamo srečo, da živimo v demokraciji … Čestitam predsedniku Trumpu ter državnim, zveznim in krajevnim uradnikom, ki so vodili kampanjo … Veselimo se, da smo sposobni mirnega prehoda od ene vlade k drugi,« tako nadškof Broglio.

Spomnimo, da prehod pred štirimi leti ni bil tako miren: v začetku leta 2021 so Trumpovi privrženci vdrli v Kapitol v ameriški prestolnici Washington, medtem ko so uradno potrjevali volilno zmago demokrata Bidna.

Predsednik Škofovske konference ZDA nadškof Timothy Broglio. FOTO: Vatican Media

Nadškof Broglio je v prvi izjavi za javnost po volitvah poudaril, da niti Katoliška cerkev niti škofovska konferenca v ZDA nista povezani z nobeno politično stranko. Ne glede na to, kdo je v Beli hiši ali ima večino na Kapitolu, nauk Cerkve ostaja nespremenjen. Po besedah predsednika škofovske konference se škofje veselijo sodelovanja z izvoljenimi predstavniki ljudstva, da bi spodbujali skupno dobro vseh: »Kot kristjani in kot Američani smo dolžni drug drugega obravnavati z dejavno ljubeznijo, spoštovanjem in vljudnostjo, četudi se morda ne strinjamo glede vprašanj javne politike.«

Molimo za novoizvoljenega predsednika Trumpa, pa tudi za vse javne voditelje, da bodo izpolnjevali odgovornosti, ki so jim zaupane, ter služili naši državi in tistim, ki jih predstavljajo.

»Dejavna ljubezen, spoštovanje in vljudnost«

Dejavna ljubezen, spoštovanje in vljudnost - to ravno ne zveni kot opis novoizvoljenega predsednika, kar pomeni, pišejo vatikanski mediji, da je nadškof Broglio v svojem voščilu Trumpu že prikrito posredoval nekaj pozivov:

»Kot narod, blagoslovljen z mnogimi darovi, moramo skrbeti tudi za tiste zunaj naših meja in biti pripravljeni, da ponudimo pomoč vsem. Molimo za novoizvoljenega predsednika Trumpa, pa tudi za vse javne voditelje, da bodo izpolnjevali odgovornosti, ki so jim zaupane, ter služili naši državi in tistim, ki jih predstavljajo.«

Vprašanje zaščite življenja zadeva tudi migrante

Gre za to, da bomo »varovali skupno dobro vseh in spodbujali dostojanstvo človeške osebe, še posebej najšibkejših med nami,« nadškof pa ob tem našteje: »nerojenih, ubogih, tujcev, ostarelih in bolnih ter migrantov«. V boju proti splavu ameriški katoličani vedo, da so Trump in njegovi republikanci na njihovi strani - ne pa tudi, ko gre za podporo migrantom.

Gmotno smo zelo, zelo blagoslovljeni, zato moramo poskrbeti za potrebe ubogih, tistih na robu družbe.

»Izjemno bogata država« mora poskrbeti za svoje najrevnejše prebivalce

Naslednja skrb predsednika škofovske konference pa je, da bi ZDA izpolnile svojo družbeno-politično odgovornost - navsezadnje so »izjemno bogata država«. Za Broglia, tako kot za papeža Frančiška, zaščita življenja ni sopomenka za zgolj boj proti splavu, temveč je zavezanost ubogim in vsem, ki potrebujejo pomoč:

»Gmotno smo zelo, zelo blagoslovljeni, zato moramo poskrbeti za potrebe ubogih, tistih na robu družbe. Osupljivo je videti število ljudi v nekaterih naših večjih mestih, ki so brezdomci, brez strehe nad glavo. Mislim, da smo vsi odgovorni za to, da se lotimo teh težav in jih poskušamo odpraviti pri koreninah. Poleg tega se kot škofje že desetletja zavzemamo za reformo zakonov o priseljevanju v tej državi. Upam, da je zdaj res mogoče nekaj storiti, da bi popravili sistem, ki je pokvarjen, in ga poskušali narediti bolj odzivnega na potrebe ljudi.«

Prav Trump je bil tisti, ki je dopustil, da dvostrankarska reforma zakona o priseljevanju ni uspela - iz upravičenega občutka, da mu bo vprašanje migrantov dalo zagon v volilni kampanji. Izračun se je obnesel. Marca je zdaj izvoljeni kandidat celo pripomnil, da priseljenci brez dokumentov »niso ljudje«.

»S tem je povezana tudi naša odgovornost, da pomagamo državam, iz katerih se ljudje selijo, saj se pogosto selijo zaradi revščine in drugih težkih razmer v svojih državah. Najučinkovitejši način, da bi to spremenili, bi bil verjetno ta, da bi tem državam pomagali izboljšati njihovo lastno usodo,« tako nadškof Broglio.

Kardinal Parolin je v izjavi za javnost pojasnil stališče Vatikana glede prihodnje politike ZDA in izrazil jasna pričakovanja do novoizvoljenega predsednika. FOTO: Vatican Media

Vatikan: kardinal Parolin Trumpu želi »modrosti«

Izvolitev Donalda Trumpa za novega predsednika ZDA je danes komentiral tudi vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin: po navedbah vatikanskih medijev Trumpa poziva, naj premaga razdeljenost v ZDA, naj bo predsednik za vse državljane in naj prednostno obravnava skupno dobro. Besede vatikanskega predstavnika, izrečene ob robu konference o umetni inteligenci v Rimu, izražajo upanje, obenem pa tudi opozorilo novemu predsedniku. Kardinal Parolin je v izjavi za javnost pojasnil stališče Vatikana glede prihodnje politike ZDA in izrazil jasna pričakovanja do novoizvoljenega predsednika:

»Seveda mu želimo vse dobro,« tako Parolin, ki je dodal, da je v skladu s svetopisemskim izročilom »modrost« kot najvišja vrlina za vladarje oz. v tem primeru za politične voditelje tudi tokrat še posebej pomembna. Politične delitve namreč niso značilne le za ameriško družbo, ampak imajo posledice tudi na mednarodnem prizorišču.

Kardinal je izrazil upanje Vatikana, da bi novoizvoljeni predsednik lahko prispeval k »zmanjšanju napetosti in vzpostavitvi miru« v svetovnih sporih, ki trenutno terjajo nešteto življenj. Parolin je sicer pozdravil Trumpovo napoved, da želi končati vojne, obenem pa je izrazil dvom glede njenega izvajanja. »Prav tako ne verjamem, da ima čarobno palico,« je pripomnil vatikanski diplomat in poudaril, da sta za dejansko ustvarjanje miru potrebni »ponižnost in pripravljenost, da si prizadevamo za skupno dobro«.

Kardinal Parolin je izrazil upanje, da Trumpovo nasprotovanje splavu ne bo še bolj razdelilo družbe, ampak bo pripomoglo k širitvi soglasja o tem vprašanju.

Zaskrbljenost glede politike priseljevanj, skupna točka »zaščita življenja«

Drugo vprašanje, ki ga je komentiral vatikanski državni tajnik, je bilo Trumpovo sporno stališče do priseljevanja. Kardinal je kritičen do Trumpovih napovedi množičnih deportacij latinskoameriških migrantov in je ob tem opozoril na »jasno stališče« Svetega sedeža: »Zavzemamo se za politiko, ki je preudarna, humana in se izogiba skrajnim ukrepom.« Edini način za rešitev zapletenih migracijskih problemov je po Parolinovih besedah jasno spoštovanje človekovega dostojanstva migrantov.

Kardinal pa je priznal, da bi Sveti sedež in nova ameriška vlada lahko imela skupne politične cilje na področju zaščite življenja: Trump se je že večkrat javno izrekel proti splavu, to stališče pa je v skladu s katoliškim naukom. Parolin je izrazil upanje, da takšen pristop k zaščiti življenja ne bo še bolj razdelil družbe, ampak bo pripomogel k širitvi soglasja o tem vprašanju.

Sveti sedež je zavezan sodelovanju z ZDA, ki temelji na dialogu in medsebojnem razumevanju, ne glede na razlike.

Odnosi z Vatikanom

Glede diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in ameriško vlado je Parolin prepričan, »da se odnosi ne bodo spremenili«. Dialog je bil zadovoljiv že v času Trumpovega prvega mandata in čeprav bi lahko prišlo do razhajanj glede določenih vprašanj, Vatikan sodelovanje z ZDA še naprej vidi kot priložnost za spodbujanje »skupnega dobrega in miru v svetu«.

V zaključnih besedah je kardinal Parolin jasno povedal, da je Sveti sedež zavezan sodelovanju, ki temelji na dialogu in medsebojnem razumevanju, ne glede na razlike: »Upamo, da se bo ta odnos še naprej pozitivno razvijal.« Vatikan tako poudarja diplomatski in konstruktivni pristop ter upanje na prihodnjo politiko ZDA, ki bo v skladu z vrednotami miru in edinosti.

Veselje Trumpovih podpornikov. FOTO: Vatican Media

Papežev svetovalec: Vatikan si bo prizadeval za dialog s Trumpom

Izid ameriških predsedniških volitev je za italijanske medije že včeraj komentiral jezuit Antonio Spadaro z vatikanskega dikasterija za kulturo, ki sodi v krog svetovalcev papeža Frančiška. Po njegovih besedah želi Vatikan vzpostaviti dialog s prihodnjo ameriško vlado pod vodstvom Donalda Trumpa, kljub različnim pogledom na vprašanja, kot so migracije, podnebne spremembe, Kitajska in Bližnji vzhod, poroča avstrijski Kathpress.

Spadaro je izjavil, da Vatikan upa na dialog s Trumpom tako o vprašanjih notranje kot zunanje politike. Dialog je potreben predvsem »za boljšo ameriško družbo,« tako Spadaro. Trenutno se veliko ljudi v ZDA ne počuti priznanih, zaščitenih in slišanih, očitno pa je tudi, da se mnogi tam ne počutijo doma. Ta dialog je pomemben tudi zaradi Trumpove očitne težnje po mešanju religije in politike, kar Vatikan vidi kot »nekoliko težavno«.

Vatikan želi po Spadarovih besedah ohraniti dialog z Washingtonom tudi na mednarodni ravni. Sveti sedež si vedno prizadeva za širok mednarodni pogled in priznava pomembno vlogo Združenih držav pri preprečevanju zaostrovanja današnjih oboroženih sporov, kot sta tista v Ukrajini in Palestini. Zanje je »treba najti rešitve,« je izjavil jezuit.

Pravo merilo veličine mora biti pozornost ZDA do ubogih, odrinjenih na rob in pomoči potrebnih, ki kot Lazar stojijo na našem pragu ...

Razlike niso ovira za dialog

Kot je še dejal, dejstvo, da med Frančiškom in Trumpom obstajajo razlike, ni nujno ovira za dialog: »Dialog in diplomacija sta koristna za gradnjo mostov in rušenje zidov.« Sveti sedež ne deli sveta na »dobro in zlo«, je nadaljeval papežev svetovalec, med katoličani v ZDA in po svetu pa obstajajo tudi zelo različne strankarske pripadnosti ali politična prepričanja. Nasprotno, v Vatikanu »podpirajo kompas vrednot, ne da bi se postavili na eno ali drugo stran, prav zato, da bi se izognili lažni zamenjavi med vero in politiko«.

Ob očitnem namigu na Trumpovo znano geslo »Make America Great Again« je Spadaro tudi pojasnil, da mora biti »pravo merilo veličine« pozornost ZDA »do ubogih, odrinjenih na rob in pomoči potrebnih, ki kot Lazar stojijo na našem pragu«. To mora veljati tudi za vse, ki so odrinjeni na rob ameriške družbe, vključno z migranti.